ZDR člen 54, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - tožbeni zahtevek - poskusno delo - neuspešno opravljeno poskusno delo
Veljavna zakonodaja ne določa, da mora delavec v primeru uveljavljanja transformacije v okviru tožbenega zahtevka uveljavljati tudi ugotovitev nezakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ker je tožnik v okviru tožbenega zahtevka uveljavljal nezakonitost prenehanja delovnega razmerja (do katerega je sicer prišlo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo prav tako izpodbija v tem individualnem delovnem sporu), ni bilo podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka tožnika, ki se je nanašal na transformacijo in na pravice iz delovnega razmerja v zvezi s tem tudi za obdobje po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožnik s toženo stranko sklenil za določen čas, je prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj tožena stranka (na kateri je bilo dokazno breme) ni dokazala, da je bila ta pogodba (ki sicer niti ni vsebovala razloga za njeno sklenitev) sklenjena v skladu z določbo 52. člena ZDR. Tožena stranka namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala nikakršnih navedb o razlogu, zaradi katerega je s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas (teh navedb ni podala niti v pritožbi).
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, je nezakonita zato, ker je tožnik delo receptorja, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, opravljal premalo časa, da bi bila ocena poskusnega dela realna (v pogodbi o zaposlitvi je bilo tožniku določeno 3 mesečno poskusno delo na delovnem mestu receptor, tožnik pa je to delo opravljal le 24 delovnih dni).
ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 30, 33, 33/1, 33/1-3. ZMEPIZ člen 49, 49/1. 49/1-1.
lastnost zavarovanca - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - družbeništvo v zasebni družbi - poslovodna oseba - invalidska pokojnina
Tožnik je bil do določenega datuma pokojninsko in invalidsko zavarovan, od takrat dalje pa je pridobil pravico do invalidske pokojnine. Iz poslovnega registra izhaja, da je bil tožnik v spornem obdobju vpisan v register kot družbenik in hkrati poslovodna oseba v družbi. Toženka je po uradni dolžnosti izdala odločbo, s katero je ugotovila lastnost zavarovanca tožnika po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 (po katerem, se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi). Ker je izpodbijana odločba zakonita, tožnikov tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da ni imel lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva v zasebni družbi, ni utemeljen.
ZDSS-1 člen 43, 43/3. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 271, 272, 273. ZDR člen 42, 126, 131.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obveznost plačila - plača - verjetno izkazana terjatev - pogoji za začasno odredbo - nevarnost - neznatna škoda
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker iz tožnikovih navedb izhaja, da tožena stranka tožniku ni izplačala plače za sporno obdobje, je terjatev glede plačila plač iz tega naslova verjetno izkazana.
Tožnik pogoja, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena (člen 270/2 ZIZ, člen 270/3 ZIZ), na podlagi katerih bi bilo mogoče izdati predlagano začasno odredbo, ni izkazal. Tožnik je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, izkazoval le s trditvijo, da bo tožena stranka kupnino od prodaje nepremičnine, namesto na svoj transakcijski račun, preusmerila drugam oziroma na drugo družbo, katere lastnica je tožnikova žena, kar pa ne zadošča za ugotovitev, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, da se dolžnikovemu dolžniku prepoveduje nakazati kupnino toženi stranki do višine dolga tožnika in da se banki prepoveduje s TRR tožene stranke izplačati dolg tožnika do tožene stranke, ni utemeljen.
izpodbijanje pravnih dejanj - subjektivni element izpodbojnosti - blokada računov - neobičajen način plačila - asignacije
Občasne blokade same po sebi ne dokazujejo subjektivnega elementa izpodbojnosti oziroma ne pomenijo nujno, da je družba, ki ima blokirane račune, insolventna. Blokada namreč lahko kaže na začasne težave, ne pa tudi na trajnejšo nelikvidnost.
Pravila 171. člena OZ določajo predpostavke za delno razbremenitev odgovornosti odgovorne osebe, kadar je mogoče pripisati del krivde tudi oškodovancu. Vendar vsako ravnanje oškodovanca še nima značilnosti ravnanja, ki pomeni delno razbremenitev povzročitelja. Potrebno je ugotoviti neskrbno ravnanje, ki se presoja po povprečnem človeku.
ZPP člen 163, 163/7, 224, 224/1, 224/3, 282, 282/3, 282/6.
domneva umika tožbe – izostanek iz naroka – vročilnica – javna listina – upravičen razlog za izostanek z naroka – stroški postopka
Ker iz vročilnice izhaja tudi vsebina pošiljke, ki se stranki vroča, bi pooblaščenka tožeče stranke morala obvestiti sodišče, v kolikor vabilo ni bilo vloženo v kuverto, ki jo je prejela. Dejstvo, da v koledarju pooblaščenke tožeče stranke poravnalni narok ni bil vpisan, ne predstavlja upravičenega razloga za izostanek z naroka.
ZDSS-1 člen 68, 68/2, 68/3. ZPP člen 212, 213, 213/2.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada
Kljub temu, da je tožena stranka nasprotovala izvedbi dokaza s sodno medicinskim izvedenstvom, je sodišče dopustilo in izvedlo dokaz z izvedencem medicinske stroke zaradi razčiščevanja, ali pri tožniku morebiti obstaja I. kategorija invalidnosti. Prav iz tega razloga tožeči stranki ni mogoče očitati, da bi stroški za izvedenstvo izvirali iz njene sfere, saj ni mogoče ugotoviti, da bi šlo za zavlačevanje postopka ali zavajanje sodišča, niti da so stroški za izvedenino kako drugače nastali po krivdi tožeče stranke. Zato stroške za izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke krije tožena stranka (zavod).
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - obnova postopka - revizija - izredno pravno sredstvo - pooblaščenec - odvetnik - pravniški državni izpit
Tožnik je predlog za obnovo postopka in revizijo vložil sam, ne da bi hkrati predložil dokazilo o pravniškem državnem izpitu, zato je bilo potrebno njegov predlog za obnovo in revizijo na podlagi 91. člena ZPP (po katerem sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP) zavreči.
Ker je z ustavitvijo postopka konec procesnega razmerja med strankama in se šteje kot da tožba sploh ni bila vložena, je potrebno pritožbo toženca zoper sklep o ustavitvi postopka kot nedovoljeno zavreči, saj toženec zanjo nima pravnega interesa.
dodatek k plači - plačilo za delo - pilot - javni uslužbenci - sodba na podlagi pripoznave
Tožnik ni upravičen do izplačila dodatka od osnovne plače v višini 20 % za mesec september, saj iz izreka sodbe na podlagi pripoznave izhaja, da se spremeni odločba tožene stranke tako, da se dodatek 20 % tožniku prizna od oktobra dalje. Zoper navedeno odločitev tožnik ni vložil pritožbe, tako da je odločitev, kot izhaja iz predložene dokumentacije, postala pravnomočna in izvršljiva.
Tožnik je tožbo po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke umaknil, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (ZPP čl. 158/1).
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1. ZMEPIZ člen 8, 57. ZPP člen 355.
pokojninska osnova - starostna pokojnina - podatki matične evidence - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je, v kolikor v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca (bodisi po krivdi delodajalca ali tožene stranke), ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Bistveno je, da zavarovanec ne izgubi pravice dokazati višino svojih plač z drugimi verodostojnimi dokazi. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja ali ob upoštevanju primerljivih plač sodelavcev.
ZSReg člen 10, 34. ZPOmK-1 člen 44, 44/3. ZGD-1 člen 38, 38/3, 390, 390-4.
registrski postopek - izčrpanost registrskega postopka na prvi stopnji - prekinitev postopka - izvrševanje koncentracije - ničnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepa skupščine - vsebina sklepa v nasprotju z zakonom oziroma Kodeksom upravljanja javnih delniških družb
V situaciji, ko je registrski postopek na prvi stopnji že izčrpan, pritožnika ne moreta več doseči prekinitve postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju.
Razloge za ničnost sklepov skupščine določa ZGD-1 v 390. členu, med njimi tudi razlog, da je sklep po vsebini v nasprotju z javnim redom in moralo. Ko registrsko sodišče presoja materialnopravne predpostavke za vpis predlaganih sprememb, lahko torej preizkuša le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z javnim redom in moralo. S spornimi sklepi so bili razrešeni stari člani upravnega odbora in imenovani novi. Tak sklep sam po sebi po vsebini ni v nasprotju z javnim redom in moralo. Pritožnika sicer trdita tudi, da je sklep po vsebini nemoralen, ker je imenovanje članov v nasprotju s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb. Kodeks upravljanja javnih delniških družb ima naravo priporočila in izrecno dovoljuje odstopanja od teh priporočil. Predvideno je, da mora družba, če se odloči za odstop od priporočil, to dejstvo enkrat letno objaviti v izjavi o upravljanju. Povedano pomeni, da ravnanje v nasprotju s Kodeksom samo po sebi ni nemoralno.
Ker je povratnica javna listina, dokazuje vročitev. Sicer lahko tožena stranka vročitev zanika, vendar pa sama nosi trditveno in dokazno breme.
Negativnih dejstev stranka navadno ne more dokazati, lahko jih le zanika. V tej zadevi je zaradi posebnih okoliščin primera nekoliko drugače. Vročalo se je namreč odvetniški družbi po pravilih 138. člena ZPP. Glede tega bi lahko tožena stranka vsekakor podala trditve, katera oseba je glede na notranjo organizacijo dela pristojna za podpis vročilnice in bi lahko tudi predlagala dokaze. Nič od tega tožena stranka ni storila – tudi še v pritožbi zgolj navaja, da domneva, da ji vloga prav nikoli ni bila vročena, kakršnihkoli podrobnosti pa ne navaja.
Iz razlogov sodbe izhaja, da tožeča stranka zahteva odpoved najemnega razmerja po najemni pogodbi z dne 16.1.2012, iz izreka sodbe pa izhaja, da se odpoveduje najemo razmerje po pogodbi z dne 26.9.2012, pri čemer v razlogih sodbe to nasprotje ni pojasnjeno. Ugotovljeno in nepojasnjeno nasprotje med izrekom in razlogi sodbe predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zapuščinsko sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravica je manj verjetna. Sodišče je tako pravilno napotilo na pravdo dedinjo, ki zatrjuje, da ji pripada dedna pravica iz naslova zunajzakonske skupnosti z zapustnikom in ne zapustnikovo hči, saj je dedna pravice slednje bolj verjetna kot dedna pravica domnevne zunajzakonske partnerke.
zloraba procesnih pravic - postopek poenostavljene prisilne poravnave - stečajni postopki - prirejenost postopkov - stranska intervencija - načelo dobre vere in poštenja - hkratni tek insolvenčnih postopkov - leasing - aktivna legitimacija - pravna praznina - razlaga zakona
Dolžnik je v tem postopku od vložitve ugovora dalje kategorično zanikal svojo insolventnost, hkrati pa je v postopku, začetim pred istim sodiščem, na njegov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, izrecno priznaval svojo insolventnost. Takšno postopanje dolžnika je v neposrednem nasprotju z načelom dobre vere in poštenja, zato ne more uživati pravnega varstva.
Ker imajo v postopku poenostavljene prisilne poravnave položaj stranke zgolj tisti upniki, ki jih dolžnik uvrsti na seznam navadnih terjatev, drugi upniki nimajo možnosti vplivanja na potek samega postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ob tako omejenih možnostih je potrebno omogočiti upniku preprečitev učinkovanja postopka poenostavljene prisilne poravnave na potek predhodnega postopka o začetku stečaja, v kolikor je utemeljena ocena, da gre pri takšnem predlogu zgolj za poskus zavlačevanja odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
Postopek poenostavljene prisilne poravnave, voden na predlog dolžnika, ne predstavlja ovire za odločanje prvostopenjskega sodišča o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
ZPIZ-1 člen 13, 258, 258/1. ZMEPIZ člen 23, 46, 46/1, 47, 47/1, 47/1-1. ZDR člen 9, 9/1, 9/2, 11, 11/2, 20.
lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - elementi delovnega razmerja
Prvi tožnik je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju pri drugem tožniku (podani so bili vsi elementi delovnega razmerja), v posledici česar je bil pravilno vključen v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja. Zato niso bili podani pogoji za ugotavljanje lastnosti zavarovanca, prav tako pa niso bili podani pogoji za ugotovitev ničnosti prijave.
ZDSS-1 člen 81, 81/1. ZUJF člen 90. ZUTD člen 9, 9/4. ZZVZZ člen 34, 34/3.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - uživalec denarnega nadomestila za brezposelnost pri zavodu za zaposlovanje - bolniški stalež
Od 31. 5. 2012, ko je bil z 90. členom ZUJF, črtan 4. odst. 9. člena ZUTD, ni več zakonske podlage za pravico do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo brezposelnih oseb - uživalcev denarnih nadomestil, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje in ne temelja za ugotavljanje t. i. bolniškega staleža.
S 3. odst. 34. člena ZZVZZ je zavarovancu zagotovljeno nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja vse dokler spet ni zmožen za delo, če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Vendar je ta pravica dejansko zagotovljena le tistim zavarovancem, ki so bili v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu ob prenehanju delovnega razmerja in nato kontinuirano vse dotlej, dokler spet niso zmožni za delo. Takšno dejansko stanje pa v obravnavni zadevi ni izpolnjeno.