mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - resna škoda - sprememba veroizpovedi - preganjanje - državni organ
Tožnik ni izkazal, da bi ga preganjali pripadniki srbske obveščevalne službe BIA zaradi spremembe vere iz pravoslavne v katoliško oziroma zaradi pripadnosti katoliški veri, kot zatrjuje v tožbi oziroma zaradi strahu srbske obveščevalne službe, da bo postal katoliški redovnik in imel kot tak velik vpliv na proevropsko orientirano mladino v Srbiji in zaradi političnega prepričanja oziroma pripisanega političnega prepričanja oziroma ni izkazal utemeljenega razloga, da bi v primeru vrnitve v izvorno državo utrpel resno škodo.
Ne glede na to, da ima tožnik določena svetovno nazorska stališča, oziroma da se ne strinja s trenutno politično oblastjo v Srbiji, iz pridobljenih poročil o izvorni državi ne izhaja preganjanje drugače mislečih oziroma povzročitev resne škode, tudi kolikor svoboda izražanja v Srbiji ni v celoti zagotovljena.
Ob presoji predlaganih dokazov tožnika sodišče ugotavlja, da je utemeljil pravno relevantnost predlaganih dokazov, zato jih toženka ne bi smela zavrniti, predvsem ne zavrniti kot nepotrebne brez jasne obrazložitve, v čem je njihova nepotrebnost.
Toženka v izvedenem ponovnem postopku reševanja zadeve tožniku ni dala možnosti, da se seznani s podatki iz javnih evidenc, ki so bili zanjo relevantni pri odločitvi.
ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5, 180. ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1. URS člen 125. ZSZ člen 60. ZGO-1 člen 218-218/b. ZUS-1 člen 52.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek na nepremičnine - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - zazidano stavbno zemljišče - institut exceptio illegalis
Poglavje VI ZSZ/84 in Odlok o NUSZ/2014 po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-313/13, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, nista pričela ponovno veljati, temveč se zgolj uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin. Predpis, ki mu je veljava prenehala, pa kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se navedena predpisa lahko uporabljata le v vsebini, kakršna sta veljala ob prenehanju njune veljave.
V obravnavanem primeru to pomeni, da odloka, ki je prenehal veljati 1. januarja 2014, ni več mogoče spreminjati ali dopolnjevati. Spremembo ali dopolnitev odloka pa po presoji sodišča pomeni tudi vsakoleten sklep o spremembi vrednosti točke, ki ga, kot določa prvi odstavek 13. člena Odloka NUZS/2004, sprejme svet mestne občine do konca leta za naslednje leto in z njim določi novo vrednost točke.
Za potrebe odmere NUSZ za zazidana stavbna zemljišča ni mogoče šteti zemljišč, ki ne ustrezajo opisani opredelitvi takih zemljišč v ZGO-1, oziroma ni mogoče upoštevati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84 in ki jo je uporabil organ v obravnavanem primeru.
župan - občinski svet - sklep občinskega sveta - izpodbijanje sklepa občinskega sveta - referendum - migrantski tok - izvirna pristojnost občine - posamičen akt
Občinski svet razpiše svetovalni referendum le, če bi pred odločanjem o zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine pridobil nezavezujoče mnenje volilcev občine ali njenega dela o posameznih vprašanjih, o katerih namerava odločati v skladu s svojimi pristojnostmi. Iz postavljenega referendumskega vprašanja pa ne izhaja, da bi tožena stranka razpisala referndum za ugotovitev volje občanov v zvezi z vprašanjem, o katerem bi kot pristojni organ nameravala odločati, saj se referndumsko vprašanje nanaša na migracijsko politiko v Občini Ilirska Bistrica, migracijska politika pa je obveznost državnih organov in ne občin.
Sklep o razpisu predhodnega referenduma o posameznih vprašanjih, ki niso v pristojnosti občinskega sveta, je po mnenju sodišča treba šteti kot konkreten in posamičen akt, saj se nanaša na odločitev o konkretnem vprašanju in ne ureja razmerij za vse enake in podobne bodoče situacije, kot to velja za splošne in abstraktne pravne akte. V konkretnem primeru torej ne gre za predpis lokalne skupnosti, o katerem bi glede njegove skladnosti z ustavo in zakoni odločalo Ustavno sodišče RS.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - odločanje tožene stranke v ponovnem postopku v zvezi s sodbo upravnega sodišča
Tudi v dejanskem pogledu je v obravnavani zadevi Agencija imela na pravni podlagi 1. točke prvega odstavka 37. člena ZZavar-1 podlago za zaključek, da tožnici kot bodoči kvalificirani imetnik, ne ustrezata merilom iz 1. in 3. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1. Ugotovila je, da tožnici ne izpolnjujeta pogoja iz 1. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1, to je ugleda bodočega kvalificiranega imetnika. Agencija je ugotovila, da je druga tožnica B. pridobila delnice C. brez predhodnega dovoljenja Agencije, za kar ji je bil pravnomočno izrečen prekršek (dne 22. 7. 2016), ki še ni bil izbrisan. Pri tem se sklicuje na drugo alinejo drugega odstavka 2. člena Sklepa, ki določa izpodbojno domnevo, da se šteje, če se ne izkaže drugače, da bodoči kvalificirani imetnik oziroma katerikoli od članov njegovega poslovodstva nima dobrega imena (med drugim), zlasti če: - je bil pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek zaradi kršitve veljavnih predpisov s področja delovanja gospodarskih družb, predpisov s področja, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, predpisov s področja, ki urejajo zavarovalništvo, bančništvo ali trg drugih finančnih instrumentov ter drugih predpisov, ki so povezani z dejavnostjo bodočega kvalificiranega imetnika ali dejavnostjo zavarovalnice, v kateri bo pridobil kvalificirani delež in prekršek še ni bil izbrisan.
ZBPP člen 30, 30/9, 30/10, 30/11. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - razlogi za razrešitev odvetnika - kršitev pravil postopka v upravnem postopku
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je prejela odgovor odvetnice, v katerem se je opredelila do navedb tožnika v predlogu za razrešitev in tudi sama predlagala svojo razrešitev iz razlogov na strani tožnika. Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika ni seznanila z navedbami odvetnice. Iz izjav obeh sicer res izhaja, da med njima že od začetka ni bilo vzpostavljeno ustrezno zaupanje, vendar pa sodišče sodi, da v navedenih okoliščinah zadeve to ne zadostuje za sklep, da se je tožena stranka zgolj oprla na navedbe odvetnice in zaključila, da obstajajo razlogi za razrešitev odvetnice, ki izvirajo iz sfere tožnika in ki onemogočajo korektno opravljanje dela. Ne iz izpodbijanje odločbe niti iz predloženega upravnega spisa ni razvidno, da bi bil tožnik pred izdajo izpodbijanje odločbe seznanjen z odgovorom odvetnice in predlogom, da se jo iz razlogov na tožnikovi strani razreši kot izvajalko BPP. V konkretnem primeru tako tožnik ni imel niti možnosti, da se izjavi o navedbah tožnice.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča
S citirano odločbo Ustavnega sodišča U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84, členi od 218 do 218d. ZGO-1 in Odloki o NUSZ, niso začeli ponovno veljati, ampak se le uporabljajo do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin z vsebino, kot je veljala ob prenehanju njihove veljave. Predpis, ki mu je veljava prenehala, pa kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev.
davčna izvršba - ustavitev postopka - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik s tožbo vsebinsko ugovarja izvršilnemu naslovu, ki je bil podlaga za davčno izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, kar pa v tem upravnem sporu, ki se tiče ustavitve izvršbe, niso pravnoupoštevne navedbe. Gre za ugovore, ki jih je mogoče z uspehom uveljavljati, v postopku zoper sklep o davčni izvršbi oziroma v postopku s pravnimi sredstvi zoper izvršilni naslov.
ZDDPO-2 člen 12, 29. ZDavP-2 člen 75a, 76, 139, 141.
davek od dohodkov pravnih oseb - verjetna davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki - borzno posredniška družba - posojilo - neverodostojni računi - rok za izdajo odmerne odločbe - instrukcijski roki - pravica do izjave
Tožeča stranka ne izkazuje dolgoročnih finančnih obveznosti iz naslova obravnavanih posojil. Prilivi denarnih sredstev, ki so izkazani na konto karticah dobaviteljev in na katere se sklicuje tožeča stranka, niso evidentirani na podlagi posojilnih pogodb, temveč na podlagi bančnih izpisov, iz katerih ni moč v ničemer prepoznati, da naj bi šlo za sredstva iz zatrjevanih posojilnih razmerij. Dana posojila tudi niso izkazana v bilancah družbe A. d.o.o. niti niso izkazani prihodki iz tega naslova pri omenjeni družbi. Gre za neaktivno družbo, saj ta v svojih poslovnih izkazih vse od ustanovitve dalje (od leta 2005), vključno v letu 2009, ni izkazala niti finančnih naložb niti finančnih prihodkov.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 204, 204/1, 204/1-b.
uvozne dajatve - obračun uvoznih dajatev - naknadna odmera ddv - napačna uporaba materialnega prava
Carinski organ je pri svoji dokazni oceni, da tožnik ni verodostojno izkazal izpolnjevanja pogojev za oprostitev DDV izhajal prvenstveno iz listin. Ugotovil je namreč, da listine, ki jih je v konkretni zadevi predložil tožnik, ne dokazujejo, da je bilo blago odposlano v drugo državo članico, kar je pogoj za oprostitev DDV.
Upoštevajoč sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 320/2015 z dne 30. 1. 2019 in sodbo Sodišča EU C-528/17 z dne 25. 10. 2018 tak zaključek carinskega organa ni pravilen. Carinski organ bo moral v ponovnem postopku, ob upoštevanju materialnopravnih izhodišč, ki jih je podalo Sodišče EU v sodbi C-528/17 z dne 25. 10. 2018, ponovno odločiti o zadevi. Dopolniti bo moral ugotovitveni postopek in popolno ugotoviti dejansko stanje zadeve glede tožnikovega subjektivnega elementa. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih okoliščin na strani tožnika in celoviti presoji vseh elementov in okoliščin dejanskega stanja bo moral ugotoviti, ali je tožnik ravnal v dobri veri in ali je sprejel vse ukrepe, ki se lahko od njega razumno zahtevajo, da bi se prepričal, da opravljene transakcije ne vodijo do njegovega sodelovanja pri davčni utaji. Pri tem pa tudi upoštevati, da je bilo sporno blago najprej uvoženo iz tretje države, kar ne utemeljuje strožjega pristopa v zvezi s presojo tožnikove odgovornosti od tistega, ki bi se uporabil v okviru transakcije znotraj EU, kot je urejena v prvem odstavku 138. člena Direktive o DDV.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Skladno s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se namreč lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
ZPIZ-2 člen 16. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZUTD člen 54, 54-6.
davki prispevki za socialno varnost - odmera prispevkov za socialno zavarovanje - družbenik
Če zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost teh ne obračuna in ne plača, jih ugotovi davčni organ in jih zavezancu naloži v plačilo.
Iz izpodbijanega akta izhaja, da je imel tožnik na podlagi vodnega dovoljenja z dne 23. 2. 2006 in njegove spremembe z dne 18. 10. 2006 pravico do rabe vode za tehnološke namene iz izvira ... v skupni količini največ 0,03 l/s oziroma v skupni letni količini največ 400 m3. Dovoljenje je bilo izdano za določen čas do 31. 12. 2021. Tožnik zadnja tri leta vodne pravice ni izvajal. Kot pove že samo ime, imetnik vodne pravice nima obveznosti, tj. vode ni dolžan rabiti, ampak ima pravico uporabljati vodo v obsegu, določenem v vodnem dovoljenju. Tej pravici se lahko odpove ali je ne izvršuje in če je ne izvršuje dve zaporedni leti, pravica preneha.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - lokalne volitve župana - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - ponovni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V obravnavani zadevi izpodbijani sklep, ki je bil, izdan v ponovljenem postopku na podlagi sodbe tega sodišča I U 2509/2018, ne vsebuje obrazložitve. To pa pomeni, da se ga ne da preizkusiti, s čimer je toženka zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-2.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - res iudicata - procesna sposobnost
Ker tožnik ni podal drugačnih razlogov glede sistemske pomanjkljivosti azilnega sistema Republike Avstrije oz. drugačnih okoliščin v zvezi z nevarnostjo, da bi bil tožnik v Republiki Avstriji podvržen nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju v smislu člena 4 Listine EU, kot so že obravnavane v pravnomočnem sklepu toženke z dne 12. 12. 2018, v zvezi s ponovno prošnjo za mednarodno zaščito tožnika pa je toženka z izpodbijanim sklepom odločila na podlagi iste pravne podlage, kot v sklepu z dne 12. 12. 2018, je sodišče ugotovilo, da je sicer odločitev izpodbijanega sklepa po zakonu utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v izpodbijanem sklepu (saj bi morala toženka tožnikovo ponovno prošnjo za mednarodno zaščito zavreči zaradi že pravnomočno razsojene stvari), in je zato tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Tožnik je zatrdil le, da mu je potrebno postaviti izvedenca psihiatrične stroke, s čemer ni omajal domneve o svoji procesni sposobnosti, zato tožnik ni izkazal, da bi v postopku s strani toženke prišlo do očitane absolutne bistvene kršitve postopka.
socialno varstvo - uveljavljanje socialnovarstvenih storitev - socialna pomoč - nasilje v družini - upravni akt
Ocena ogroženosti je dokument, ki nastane v postopku vodenja nalog za preprečevanje nasilja v družini na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), saj mnenje o ogroženosti osebe oziroma oceno ogroženosti v skladu z drugim odstavkom 26. člena ZPND poda skladno s pravili stroke (lex artis) pristojni CSD. Storitev prve socialne pomoči in ocena ogroženosti sta medsebojno ločeni nalogi CSD, ki ju izvaja na različnih pravnih podlagah (ZPND, ZSV). Navedeno z drugimi besedami pomeni, da ocena ogroženosti ni upravni akt.
V skladu z določili 94. člena ZSV na podlagi ugovora upravičenca pristojni organ izda le obvestilo, s katerim upravičenca obvesti o opravljenem preizkusu ugovora in sprejetih ukrepih, torej se z obvestilom ne odloča o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi na področju upravnega prava, v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka
Iz okoliščin konkretnega primera izhaja, da tožnica ni pravočasno poskrbela za uskladitev in popravo podatkov v evidencah občine, ki so bili podlaga odmere NUSZ, in ki so bili javno objavljeni, kot tudi za vložitev rednega pravnega sredstva zoper odmerno odločbo, zato le-tega ne more sanirati z uporabo izrednega pravnega sredstva obnove postopka.
Kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja po 257. členu KZ-1 in nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1, na kateri se sklicuje tožnica, je mogoče storiti le z naklepom, tega pa tožnica ni izkazala niti zatrjevala in s tem tudi ni izkazala obstoja ničnostnega razloga po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
Tarifa v obravnavani zadevi tožniku ne daje podlage, da bi plačilo zneska po tarifi pogojeval z opravo točno določene storitve, njenega obsega oziroma načina izvedbe. Nič drugega ne izhaja niti iz ZLet, saj iz 6. točke 2. odstavka 17. člena ZLet namreč ni mogoče povzeti nobenega konkretnega opravila, ki bi ga bilo treba izrecno izvesti v okviru stalnega nadzora.
dovoljenje za stalno bivanje - zakonska zveza sklenjena z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje
Na podlagi dokazov, ki jih je izvedla toženka, je mogoče ugotoviti, da tožnice in A.A., razen formalno sklenjene zakonske zveze, zatrjevane čustvene naklonjenosti in tega, da se občasno srečujeta, ne druži pravzaprav ničesar, kar bi njuno zakonsko zvezo opredeljevalo kot življenjsko skupnost, zato je stališče toženke, da ne gre za njuno čustveno povezanost, vzajemnost in medsebojno pomoč, kar so ključni temelji pristne zakonske zveze, utemeljeno. Sodišče zato pritrjuje toženki, da je bila zakonska zveza med tožnico in A.A. sklenjena predvsem zato, da je tožnica pridobila dovoljenje za stalno prebivanje na območju RS in je v posledici odločitev, da ji tako dovoljenje preneha, utemeljena.