brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Toženka je tožniku poslala dopis, da se v danem roku izjavi o navedbah odvetnika v predlogu za razrešitev z dne 7. 9. 2018. Tožnik je podal odgovor, in sicer z vlogo z dne 29. 10. 2018, vendar se toženka do navedb tožnika ni opredelila oz. je to vlogo štela za brezpredmetno. Kot pravilno opozarja tožnik, je odgovor na poziv poslal pravočasno, toženka pa je že pred prejemom njegovega odgovora (dne 23. 10. 2018) izdala izpodbijano odločbo. Toženka je sicer za tožnikov odgovor na poziv štela vlogo, ki pa jo je prejela dne 18. 10. 2018, torej še preden je bil poziv na izjavo v zvezi s prošnjo odvetnika za razrešitev skupaj s prilogo tožniku sploh vročen. Tožnik v tožbi pojasnjuje, da je navedena vloga urgenca za rešitev njegove prošnje za zamenjavo odvetnika z dne 25. 9. 2018, na katero ni prejel nobenega odgovora. Do navedenega se toženka v odgovoru na tožbo ni opredelila.
ZMZ-1 člen 49, 49/6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 46, 46(11).
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil Azilni dom in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik oziroma svetovalka za begunce pa tudi nista izkazala, da je njegovo izginotje posledica okoliščin, na katere ni imeli zadostnega vpliva. Sodišče je zato zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zavrglo.
URS člen 35. ZTuj-2 člen 47a, 47a/3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 7, 24, 24/2. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 5, 11, 11/2. ZUP člen 173.
begunec - združevanje družine - dokazi o družinskem razmerju - dokazovanje sorodstvene vezi - istovetnost - dokazna ocena - načelo zaslišanja strank
Ugotovitev tožene stranke, da predloženi dokumenti niso pristni oziroma so ponarejeni, je napačna, saj ne ustreza strokovnemu mnenju NFL z dne 21. 2. 2017. V tem mnenju NFL je izrecno rečeno, da „pristnosti oziroma ponarejenosti spornih listin ne morejo ugotavljati.“ Tožena stranka bi na podlagi mnenja NFL kvečjemu lahko ocenila, da predloženi dokumenti nimajo pomembne (zadostne) dokazne vrednosti zaradi izbrisov, popravljanja določenih podatkov, poškodovane podlage, pisanja z več pisali oziroma da je ta dokazna vrednost prešibka, da bi organ lahko zgolj na podlagi teh listin upošteval, da je tožnik izpolnil pogoj iz tretjega stavka tretjega odstavka 47a. člena ZTuj-2. Tožena stranka bi zato morala v skladu s splošnim pravnim načelom pravice do izjave (obrambe) tožnika zaslišati oziroma mu dati možnost, da se izjasni o razlogih ali okoliščinah za strokovno ugotovljene popravke, poškodbe in način pisanja v predloženih listinah. Poleg tega bi morala sama preveriti, ali je kaj znanega v poročilih o stanju v izvorni državi glede načina in tudi kakovosti (zanesljivosti) izdajanja krstnih listov ter poročnih listov v Eritreji. Že pred izdajo izpodbijane odločbe sta bili splošno znani poročili Evropskega podpornega urada za azil (EASO) iz leta 2015 in iz leta 2016, ki obravnavata tudi vprašanja izdajanja osebnih dokumentov v Eritreji, a ju tožena stranka iz neupravičenega razloga ni upoštevala v dokazni oceni.
Tožnik je opozoril, da je dal soglasje za to, da organ preko mednarodnih organizacij preverja in ugotavlja družinske vezi in da se preko tega lahko ugotavlja tudi identiteta družinskih članov. Ta dva postopka sta tesno povezana in tožnik je opozoril, naj tožena stranka uporabi 7., 8. in 9., 159. člen ZUP. Toženo stranka je pozval, da preko mednarodnih organizacij ugotovi družinske vezi, ker je s tem povezano tudi ugotavljanje identitete. Sodišče ugotavlja, da je imel tožnik v navedenem smislu prav, saj je zakonodajalec v ZTuj-2 ravno za situacijo v zvezi z združevanjem družine za tujca s statusom begunca, ko zaradi objektivnih pogojev ni mogoče ali je nevarno ali zelo oteženo pridobiti zahtevane dokumente v izvirniku ali v overjenem prepisu (prvi odstavek 173. člena ZUP), predvidel, da prošnji tujec priloži izjavo, da dovoljuje preverjanje družinskih vezi preko mednarodnih organizacij, kar pomeni, da je tak način preverjanja družinskih vezi in identitete zakonsko predpisan in se v primeru soglasja izvaja po uradni dolžnosti.
Sodišče se sicer lahko strinja s toženo stranko, da je sumljivo ali vsaj nepojasnjeno ostalo, zakaj je prišlo do izbrisov, popravljanja določenih podatkov in poškodovanja podlage na nekaterih predloženih listinah, glede na to, da ni mogoče izključiti možnosti, da so priče podpisovale dokumente z različnimi pisali. Vendar pa samo na podlagi tega tožena stranka nikakor ni imela podlage za celovito, natančno in zakonito dokazno oceno, da tožnik ni verodostojno izkazal družinskih vezi oziroma identitete družinskih članov v okoliščinah v zvezi z izdajanjem in možnostjo pridobivanja osebnih dokumentov iz Eritreje, od koder naj bi tožnik pobegnil zaradi izogibanja vojski, kar je tam kaznivo dejanje, pri čemer je splošno znano, da je tudi izredno težko legalno zapustiti državo. To pomeni, da je tožena stranka nepravilno uporabila tretji odstavek 47a. člena ZTuj-2, ki je specialni predpis glede na splošno določbo 173. člena ZUP; tožena stranka pa je namesto tretji odstavek 47a. člena ZTuj-2 uporabila in odločbo oprla na 173. člen ZUP, ki bi se uporabljal samo, če ZTuj-2 ne bi imel določbe 47a. člena ZTuj-2.
Tožnika bi morala tožena stranka pozvati, da pojasni, kaj meni, da bi bil lahko vzrok za izbrise, popravke in poškodovanje podlage pri poročni knjižici, krstni knjižici št. ... Tožena stranka ni upoštevala, da krstna knjižica št. ... ni imela znakov poškodb ali izbrisov ali popravljanja. Tožena stranka tudi ni upoštevala, da NFL na osebni izkaznici ni našel sumljivih znakov, torej da gre za originalno osebno izkaznico tožnikove žene, čeprav je tožena stranka v izpodbijanem aktu navedla, da je istovetnost tožnikove žene izkazana z originalno osebno izkaznico. Zakaj tega tožena stranka ni upoštevala, četudi bi morala, iz izpodbijanega akta ni razvidno. Prav tako ni razvidno, zakaj tožena stranka ni upoštevala (družinskih) fotografij, ki naj bi jih tožnik predložil in sicer tri fotografije z njune poroke, dve fotografiji z njunih medenih tednov, fotografijo najmlajšega otroka D. in skupno fotografijo C. in E. O družinskih vezeh tožnika ni vprašala ničesar. Iz nepojasnjenega razloga tožena stranka ni poskušala preveriti predloženih listin poročnega lista in krstnih listov v dostopnih poročilih o stanju glede izdajanja osebnih dokumentov v Eritreji, četudi je uporabo takih poročil predlagal tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe in se je na dve taki konkretni poročili tudi skliceval pred izdajo izpodbijanega akta.
Tožnikova izpoved ter tiste listine, ki po ugotovitvah NFL niso bile popravljene ali sporne ter njegova aktivnost pri pridobivanju dokazov ter pojasnjevalna angažiranost v postopku, niso bile takšne, da bi tožena stranka lahko štela, da je tožnik očitno neverodostojen in da zato celovitejša in natančnejša dokazna ocena na podlagi bolj razčiščenega dejanskega stanja ni bila potrebna.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - trditveno in dokazno breme - izjava stranke - bistvena kršitev določb postopka
Tožnikova izjava, dana na zapisnik ob ustnem sprejemu zahtevka za ponovno vložitev prošnje, ima določeno vsebino, saj tožnik opisuje nasilno ravnanje svojega strica. Vsega tega toženka ne oceni po vsebini, zlasti pa ne z vidika vsebine predhodne odločitve o zavrnitvi tožnikove prvotne prošnje za mednarodno zaščito, kar je bistveno za odločitev o zahtevku za uvedbo ponovnega postopka. To pa pomeni, da izpodbijani sklep nima razlogov o pravno odločilnih dejstvih, zaradi katerega ga ni mogoče preizkusiti.
Sodišče pa se strinja s tožnikom, da v konkretnem primeru za obstoj povezanosti v smislu možnosti usmerjanja drugega subjekta oziroma vplivanja pri odločanju o financiranju in poslovanju (na kar se opira izpodbijana odločitev) ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je bila tožnikova delavka hkrati zakonita zastopnica oziroma poslovodja pravnega subjekta, ki je agenciji dolgoval sredstva in ki - tako kot tožnik - deluje na področju filma. Agencija bi namreč morala pojasniti, v čem se glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera kaže možnost usmerjanja oziroma vplivanja med domnevno povezanima subjektoma, česar pa, kot pravilno uveljavlja tožnik v tožbi, ni storila.
SZ-1 člen 87, 87/1, 90, 90/1, 90/2, 90/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
neprofitna najemnina za stanovanje - pogoji za dodelitev stanovanja - izpolnjevanje pogojev - tržna najemnina
Način pridobitve neprofitnega najemnega stanovanja ne izključuje najemodajalčeve dolžnosti iz drugega odstavka 90. člena SZ-1, da mora vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Prav tako ne izključuje uporabe določbe tretjega odstavka 90. člena SZ-1, po katerem se v primeru, če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, določila najemne pogodbe, ki urejajo višino najemnine, spremenijo po postopku, ki ga določa Pravilnik, in se najemnina določi v višini tržne najemnine.
Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/1, 23/1-c.
carinski postopek - carinski ukrep zaradi kršitev pravic intelektualne lastnine - uničenje blaga - molk - domneva, da je soglasje dano
Sodišče meni, da sedaj veljavna ureditev carinskim organom ne daje prostega preudarka kdaj lahko molk imetnika blaga štejejo kot soglasje k uničenju in kdaj ne. Razumeti je, da se molk šteje kot soglasje, razen kolikor okoliščine primera ne kažejo na drugačno razlago takega molka. Tega pa za obravnavani primer ni mogoče trditi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - načelo sorazmernosti
V obravnavanem primeru ni spora, da tožnika gradita objekt brez gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da je njuna gradnja nelegalna gradnja in jima je zato gradbeni inšpektor na podlagi 152. člena ZGO-1 utemeljeno izrekel ukrep ustavitve gradnje ter odstranitve objekta. Tožnika namreč nista zgolj dogradila prej obstoječe kamnite nestanovanjske samostoječe stavbe, pač pa sta to odstranila in zgradila nov objekt.
Načelo sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena ZIN je mogoče razumeti le tako, da inšpektor v primeru kršitve izbere za zavezanca najugodnejši ukrep le med tistimi ukrepi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in torej ukrepov ne sme izkrekati arbitrarno in po prosti presoji ter mimo materialnega prepisa. Za nelegalno gradnjo materialni predpis (ZGO-1) določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev, kar pomeni, da inšpektor tožnikoma ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen.
arondacija - spornost podlage prehoda iz zasebne v družbeno lastnino - ničnost - ničnostni razlog - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ
Drugostopenjski organ je pravilno presodil, da tožnica ne zatrjuje nedovoljenega ravnanja. S trditvami o prostovoljnem prenosu lastnine in izvedbi arondacije zgolj zaradi izogibanja plačila davka tožnica namreč ne zatrjuje takega ravnanja, ki bi bilo naperjeno zoper komisijo za arondacijo oziroma ki bi na kakršenkoli način vplivalo na njeno voljo, temveč kvečjemu razloge, ki so bili povod za to, da je KGP ... vložilo arondacijski predlog. S trditvijo, da v posledici prostovoljnega prenosa lastnine ne gre za prisilno podržavljenje, in s tem povezanim sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994, pa tožnica v bistvu uveljavlja razloge za neutemeljenost denacionalizacijskega zahtevka, kar pa ni predmet obravnavanega postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - posebni ugotovitveni postopek
Že iz prvostopenjske odločbe je natančno razviden potek postopka, iz katerega izhaja, da je inšpektor dejansko stanje ugotavljal na več ogledih, opravil poizvedbo pri upravni enoti glede izdanega gradbenega dovoljenja, pridobil pa je tudi tožnikovi pisni izjavi. Še natančneje pa je vsa opravljena dejanja opisal drugostopenjski organ, ki je dodal, da je inšpektor vpogledal tudi v geografski prikaz zemljišča in objekt fotografiral. Tožnik v tožbi ne zanika niti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja glede obsega in investitorstva izvedenih del niti pravilnosti stališča, da gre za dela, za katera bi moral tožnik pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ni pridobil.
denacionalizacija - predlog za izrek ničnosti odločbe - zavrženje predloga - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Pravna podlaga se od prejšnjega odločanja o zadevi ni spremenila, niti česa takega ne zatrjuje tožnica. Ostali elementi identičnosti zahtevka pa med strankama niso sporni, zato je toženka po presoji sodišča ravnala pravilno in zakonito, ko je tožničin predlog zavrgla, ker je bilo o njem že pravnomočno odločeno.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.1.5., 2/1-1.10, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6. ZGPro-1 člen 4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - manj zahtevni objekt - gradbeni proizvod - nelegalna gradnja
Tožnica ni izkazala, da bi bil sporen objekt gradbeni proizvod in s tem nezahtevni objekt, za postavitev katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, zato gre v tem primeru za manj zahtevni objekt. Za gradnjo takega objekta pa bi morala tožnica pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tega ni storila, je gradnja nelegalna in ji je zato gradbeni inšpektor utemeljeno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1.
vojni veteran - spremembe, ki vplivajo na pravico in višino invalidskega dodatka - invalidski dodatek
V obravnavnem primeru je tožnik že v upravnem postopku zatrjeval, da se s sklenitvijo pogodbe njegovo premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njegove žene ni v ničemer spremenilo in da iz naslova sklenjene pogodbe ne prejemata nobenih rednih prejemkov, ne denarnih, ne v naravi. Kljub temu, da bi lahko bistveno vplivala na odločitev, se toženka do teh navedb ni opredelila, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - zahteva za spremembo odločbe o odmeri nadomestila - podatki iz uradnih evidenc - namembnost zemljišč
Napaka je očitna, če jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, v obravnavanem primeru s preverjanjem pravilnosti podatkov, ki jih je toženki posredovala Občina Kranjska Gora.
kmetijska zemljišča - melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela
V postopku odmere stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih ni mogoče uveljavljati ugovorov v zvezi z izvedbo vzdrževalnih del.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - prednostni upravičenec - status kmeta - pisna izjava
V sodni praksi je sprejeto stališče, da ni zakonskih zadržkov, da predhodnega vprašanja ne bi mogel obravnavati organ odločanja sam, v primeru ko pa je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je organ odločanja na ta posamični akt vezan.
ZTuj-2 člen 37, 37/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - vloga za podaljšanje dovoljenja - dopolnitev vloge - sklep o zavrženju vloge
Iz gradiva v spisu ni razvidno ali je tožena stranka vodila postopek za izdajo novega dovoljenja ali za podaljšanje dovoljenja na podlagi vložene prošnje. Glede na to, da je za oboje potrebno izpolnjevati enake pogoje, je treba vlogo prava neuke stranke obravnavati tako, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu.
ZMZ-1 člen 84, 84/5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem osebne svobode - pridržanje - znatna nevarnost pobega prosilca
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito na Nizozemskem, a je državo zapustil in čez 5 dni zaprosil za mednarodno zaščito v Nemčiji in ko je bil ponovno obravnavan na Nizozemskem, je tam že drugič prosil za mednarodno zaščito, nato pa je za mednarodno zaščito zaprosil še v Švici, v nobeni od omenjenih držav, kjer je bil obravnavan kot prosilec, pa ni počakal na rešitev prošnje, ampak jih je zapustil, še preden se je zaključil uradni postopek odločanja o njegovi prošnji. Po mnenju sodišča je po vsem navedenem tožena stranka utemeljeno sklepala, da bi tudi Slovenijo tožnik zapustil še pred odločitvijo pristojnega organa o njegovi prošnji.
V zvezi s tožbeno navedbo, da je tožnik na osebnem razgovoru pojasnil, da je v Republiko Slovenijo prišel z namenom, da bi tukaj zaprosil za azil, sodišče ugotavlja, da ta izjava sicer res govori v prid temu, da Slovenije ne bo zapustil, vendar pa številne druge okoliščine kažejo na izrazito begosumnost in sicer to, da je prvič prosil za azil na Nizozemskem in ni počakal na odločitev, da je potem zaprosil za azil v Nemčiji in prav tako ni počakal na odločitev, da je potem ponovno zaprosil za azil na Nizozemskem in zopet ni počakal na odločitev in da je nato zaprosil za azil še v Švici in tudi ni počakal na odločitev. To pa je toliko drugih okoliščin, da ne morejo odtehtati tega, da je tožnik rekel, da je v Slovenijo prišel z namenom, da bi tukaj zaprosil za azil.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 5, 6 priloge 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji za prijavitelja - število zaposlenih - preverjanje računovodskih izkazov
V predmetnem javnem razpisu so zavezujoče odločbe Uredbe Komisije (EU) 651/2014, zato je neutemeljeno sklicevanje na razpisno dokumentacijo in določila z objavljenimi vprašanji in odgovori dopolnjene razpisne dokumentacije, če so ta v nasprotju z navedeno Uredbo, jih pri odločanju ni dovoljeno uporabiti.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - nerazumljiva vloga - zavrženje vloge - obnova postopka - individualni delovni spor
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnica na poziv tožene stranke na dopolnitev vloge sicer odgovorila, vendar pa vloge v celoti ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, saj ni navedla okoliščin ter razlogov, zaradi katerih meni, da bi na podlagi novega dejstva oziroma dokaza morala biti zanjo ugodnejša odločitev sodišča, navedena dejstva in dokazi pa so odločilni za ugotovitev, ali je zadeva razumna.
Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da je organ za brezplačno pravno pomoč vsebinsko odločal o sami obnovi. Tožena stranka je odločala zgolj o tem, ali podatki iz prošnje zadostujejo za oceno, ali bi imela v primeru vložitve obnove tožnica izgled za uspeh in ker vloga ni bila ustrezno dopolnjena, je vsebinsko niti ni bilo možno obravnavati in tožena stranka ni mogla ravnati drugače, kot da je vlogo zavrgla.