odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - prednostni upravičenec - status kmeta - pisna izjava
V sodni praksi je sprejeto stališče, da ni zakonskih zadržkov, da predhodnega vprašanja ne bi mogel obravnavati organ odločanja sam, v primeru ko pa je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je organ odločanja na ta posamični akt vezan.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - nerazumljiva vloga - zavrženje vloge - obnova postopka - individualni delovni spor
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnica na poziv tožene stranke na dopolnitev vloge sicer odgovorila, vendar pa vloge v celoti ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, saj ni navedla okoliščin ter razlogov, zaradi katerih meni, da bi na podlagi novega dejstva oziroma dokaza morala biti zanjo ugodnejša odločitev sodišča, navedena dejstva in dokazi pa so odločilni za ugotovitev, ali je zadeva razumna.
Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da je organ za brezplačno pravno pomoč vsebinsko odločal o sami obnovi. Tožena stranka je odločala zgolj o tem, ali podatki iz prošnje zadostujejo za oceno, ali bi imela v primeru vložitve obnove tožnica izgled za uspeh in ker vloga ni bila ustrezno dopolnjena, je vsebinsko niti ni bilo možno obravnavati in tožena stranka ni mogla ravnati drugače, kot da je vlogo zavrgla.
kmetijska zemljišča - melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela
V postopku odmere stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih ni mogoče uveljavljati ugovorov v zvezi z izvedbo vzdrževalnih del.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. ZUOPP-1 člen 26, 26/3.
otroci s posebnimi potrebami - usmeritev v prilagojeni program - načelo zaslišanja strank - starost otroka - načelo največje koristi otroka - mladoletna oseba - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Mladoletna tožnica je v šolskem letu 2016/17 obiskovala 8. razred OŠ. V času izdaje izpodbijane odločbe je bila stara 13 let, v času izdaje drugostopenjske odločbe pa že 14 let. Zato bi moral upravni organ oceniti, ali je bila glede na svojo starost in zrelost sposobna podati svoje mnenje. Če bi ugotovil, da je tožnica sposobna dati svoje mnenje, bi ga moral tudi pridobiti. Vendar pa, niti prvostopenjski organ, niti drugostopenjski za njim, mnenja tožnice nista poskušala pridobiti. Ker torej mladoletna tožnica v postopek ni bila pritegnjena in se tako o bistvenem, to je o postopku usmeritve izobraževanja sama ni imela možnosti izreči, gre za bistveno kršitev določb postopka.
inšpekcijski postopek - mednarodni cestni prevoz - avtobus - kontrolni pregled tahografa - bilateralna pogodba
Glede na to, da vgradnjo digitalnega tahografa v vozila predpisuje 10. člen Evropskega sporazuma o delu posadke na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR) in je BiH podpisnica Sprememb Sporazuma AETR ter so določbe Sprememb Sporazuma AETR za države podpisnice zavezujoče, se tožnik ne more uspešno sklicevati na dvostranski sporazum med RS in BiH iz leta 1998, kot tudi ne na veljavno zakonodajo BIH. Zato je zmotno tožbeno stališče, da ima tožnik v spornem avtobusu lahko še vedno vgrajen analogni tahograf.
Toženka se sklicuje na dejstvo, da tožnik ni priskrbel, niti ni poskušal priskrbeti nobenih pisnih, uradnih dokazil. Sodišče ugotavlja, da je na osebnem razgovoru tožnik s tem v zvezi izpovedal, da je sicer imel potrdilo o hospitalizaciji in zdravniški izvid, vendar ju je posredoval policiji in sodišču. V zvezi z morebitno predložitvijo teh dokazov je povedal, da ju je poskušal pridobiti ter da je s tem v zvezi klical očeta, ki pa je star in bolan in teh izvidov ne more pridobiti. Povedal je tudi, da je oče več kot enkrat odšel na policijsko postajo in poizvedoval, vendar so mu policisti rekli, da nimajo dokazov, da so se dogodki res zgodili tako, kot jih je navedel, saj so fantje, ki so ga napadli, podali nasprotujoče izjave. Iz povedanega sledi, da je tožnik na osebnem razgovoru pojasnil, zakaj ni mogel predložiti pisne dokumentacije. Zaključek toženke je v nasprotju s podatki spisa.
ZDoh-2 člen 114, 114/1, 114/1-2, 114/5, 115, 115/7.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževan družinski član - davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - otrok s posebnimi potrebami - posebna nega in varstvo
Olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, se prizna ne glede na njegovo starost.
razlastitev - obseg razlastitve - motenje posesti - vrnitev v prejšnje stanje - sofinanciranje
Veljavni prostorski akt - državni prostorski načrt za elekrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge, je bil sprejet s strani Vlade RS kot Uredba o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge. Obseg območja je razviden iz 4. člena Uredbe, kjer so naštete vse parcelne številke, ki so zajete v ureditvenem območju znotraj katerega se nahaja tudi nepremičnina razlastitvenih zavezank.
ZTuj-2 člen 37, 37/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - vloga za podaljšanje dovoljenja - dopolnitev vloge - sklep o zavrženju vloge
Iz gradiva v spisu ni razvidno ali je tožena stranka vodila postopek za izdajo novega dovoljenja ali za podaljšanje dovoljenja na podlagi vložene prošnje. Glede na to, da je za oboje potrebno izpolnjevati enake pogoje, je treba vlogo prava neuke stranke obravnavati tako, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu.
odpis oziroma obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zakonska podlaga za odločanje
V davčnem zakonu podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni, prav tako ne v področnem predpisu ZPIZ-2.
ZS člen 87, 87/1, 87/1-4, 89, 89/1, 89/1-2, 89/1-3, 89/1-4. ZUS člen 20, 20/3.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pravnomočno obsojena oseba - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - tožbena novota - vezanost upravnega organa na pravnomočno kazensko sodbo
Na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo je bil minister glede vprašanj, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost, pri ugotavljanju dejanskega stanja vezan (149. člen ZUP).
Navedbe v tožbi o tem, da tožnik ni ravnal v nasprotju s pravili znanosti in strokovnega znanja, proti svoji vesti in pristransko, ter zakaj, so nedopustne tožbene novote, ki jih sodišče ne sme upoštevati in nanje opreti odločitve.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - prikrito izplačilo dobička - dohodki iz delovnega razmerja - asignacijska pogodba - izogibanje plačilu davka - davčni odtegljaj - dokazovanje - zaslišanje - absolutno zastaranje pravice do odmere davka - pravica do informacije - sodelovanje v postopku - začetek davčnega inšpekcijskega nadzora
V pristojnosti davčnega organa je odločitev, v kolikšni meri in za katere vrste davka bo davčni inšpekcijski nadzor, upoštevaje 133. in 135. člen ZDavP-2, opravil. Podlago za začetek postopka oziroma njegovo razširitev daje davčnemu organu že zakon. Zato po mnenju sodišča ni potrebe, da bi bil za vsako vrsto davka in časovno obdobje izdan poseben sklep s posebno obrazložitvijo. 135. člen ZDavP-2 namreč določa, da se inšpekcijski nadzor začne z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Dejstvo tudi je, da zoper sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ni pritožbe, kar določa peti odstavek 135. člena ZDavP-2. Pritožba je pri tem izključena ne le zaradi ekonomičnosti postopka, temveč predvsem tudi zaradi varstva javnega interesa, v katerem se izvaja inšpekcijski nadzor.
Glede na to, da tožnik zahtevanih podatkov davčnemu organu ni posredoval, le-temu ni preostalo drugega kot da je sam ugotavljal vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, kot mu to nalaga 5. člen ZDavP-2. Zavezanci za davek morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Prav tako zavezanci za davek pri vodenju davčnega postopka sodelujejo z davčnim organom pri ugotavljanju dejstev v breme in v korist zavezanca. Tožnik se omenjenega načela davčnega postopka ni držal v celoti, čeprav je bil v smislu prvega odstavka 7. člena ZDavP-2 vnaprej seznanjen s svojimi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz tega zakona in na podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju davkov. Na podlagi lastne odločitve o nesodelovanju v postopku pa ni mogoče uspešno uveljavljati kršitve niti postopkovnih, niti ustavnih pravic.
Plačilo komunalnega prispevka za priključitev objekta, za katerega ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, ne legalizira tega objekta in zato tudi ne njegove priključitve na komunalno infrastrukturo.
Zato bi lahko tožnik zahteval vračilo že plačanega zneska komunalnega prispevka, ne more pa zahtevati, naj se tedaj plačani prispevek upošteva kot že plačan komunalni prispevek v postopku, ki sledi novi vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, saj zakon takšne možnosti ne predvideva.
Iz enotne in ustaljene sodne prakse izhaja, da je bila površina parcele izenačena s pojmom gradbene parcele, ki je bila definirana kot del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. To je površina, ki jo je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku tako ni dovolj zgolj to, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in v njem vključenega načela zaslišanja strank, pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi. Zato je še posebej v primeru, če je rezultat postopka za stranko neugoden, pomembno, da ji uradna oseba pred izdajo odločbe posreduje svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, med njimi tudi uspeh dokazovanja in predvideno vsebino odločitve.
Toženka ni obrazložila, zakaj po njeni presoji ni bilo potrebno izvajati dokazov, ki jih je v pritožbi predlagal tožnik.
javni razpis - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - nepovratna sredstva - vračilo prejetih sredstev
Ugotovitev, da tožnica ni sledila določbam ZPPreb, temelji na dopisu Generalne policijske uprave Ljubljana, Policijske postaje Ljubljana z dne 10. 9. 2015, ki je prvostopenjskemu organu sporočila, da tožnica še nima elektronske knjige gostov. Gre za ugotovitev, ki po presoji sodišča sledi določbi 15. člena ZPPreb, ki od stanodajalca zahteva, da vodi evidenco gostov.
Ker je tožnica v vlogi za izplačilo sredstev z dne 23. 4. 2015 prvostopenjskemu organu predložila dokazilo o dokončanju investicije, uporabno dovoljenje Upravne enote Slovenske Konjice, št. 351/30/2012/2 z dne 3. 2. 2011, torej je s potrdilom dokazovala zaključek naložbe, obenem pa je v poročilu o doseganju ciljev po zaključku naložbe v letu 2013 in letu 2014 navedla, da izvajala nastanitve (24 nastanitev za dejavnost Turistična kmetijami s sobami), sodišče pritrjuje zaključku tožene stranke, da je tožnica pridobila sredstva nezakonito oziroma jih je porabila nenamensko oziroma dela niso bila izvršena v skladu z investicijskim programom, obenem pa je prvostopenjskemu organu v poročilu o doseganju ciljev posredovala lažne podatke.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi se ne izpodbija upravni akt, to je javnopravni, enostranski in oblastveni posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. V obravnavani zadevi tožnik izpodbija sklep, s katerim je tožena stranka, skladno z določili prvega odstavka 5. člena Uredbe za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (oblikovanje cene storitev javnih služb) odločala o potrditvi predlagane cene storitve zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov, na podlagi predloženega in obravnavanega Elaborata. Tožnik v tožbi oporeka predvsem načinu oblikovanja cene storitev iz Elaborata, izračun spornih cen pa po presoji sodišča ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, in z njim ni odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 5, 30 - 34. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - uporaba ZUP - uporaba pravil ZUP - institucionalno varstvo
Ker pa je po 5. členu Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (v povezavi z drugim odstavkom 30. člena Pravilnika) treba o odpustu odločiti in odločbo izdati v splošnem upravnem postopku, to pomeni, da mora (postopek za izdajo odločbe in) odločba zadostiti (tudi) zahtevam ZUP.
ZUP člen 8, 10, 140. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - mednarodni kongres ali konferenca - dokazna ocena - dodatno strokovno delo
Po presoji sodišča je tožena stranka pri točkovanju navedenih referatov oziroma pri vrednotenju navedenega strokovnega dela, iz razlogov, ki jih je obširno navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, utemeljeno podvomila v verodostojnost potrdil o izvedbi referatov, ki jih je izdalo D. in ki so bili kot dokazilo priloženi predlogu za napredovanje. Tožena stranka je zato tožnico tudi utemeljeno pozvala na dopolnitev predloga, da dokaže resničnost izvedbe referatov na mednarodnem znanstvenem posvetu s predložitvijo programov posveta, iz katerega bo razviden izvajalec referata, naslov referata in kdaj je bil referat izveden, torej dokazil, s katerimi bi bila izkazana dejanska izvedba spornih referatov.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - rok za vrnitev napotnice - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Obseg odobrene BPP je bil v konkretnem primeru izrecno določen z odločbo tožene stranke, št. Bpp 1693/2014 z dne 27. 11. 2014, in sicer je bila BPP prosilki B.B. dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodne takse, v zadevi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na tem premoženju. Glede na navedeno za zadnje dejanje v postopku, za katerega je bila dodeljena predmetna BPP, tudi po presoji sodišča šteje prejem sklepa sodišča prve stopnje o ustavitvi tega postopka z dne 17. 6. 2016. Zato sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da je bila odobrena storitev BPP končana dne 21. 6. 2016, ko je odvetnik (tožeča stranka) nesporno prejel sklep o ustavitvi postopka, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Žalcu pod št. P 37/2015. Ker je tožeča stranka nagrado in stroške za opravljanje odvetniške storitve nesporno priglasila 19. 1. 2017, to pomeni, da jih je priglasila po poteku predpisanega 15-dnevnega roka za vrnitev napotnice, torej prepozno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da so bili v času gradnje sporne garaže, v letu 1974 (izjava tožnika na zapisnik), za gradnjo objektov kot je obravnavani, morali biti izpolnjeni pogoji iz ZUN in pridobljena bodisi lokacijska informacija ali odločba o dovolitvi priglašenih del. Gre za dovoljenji, ki v obravnavanem postopku inšpekcijskega nadzora nista bili predloženi, zato je v nadaljevanju pomembna tudi ugotovitev prvostopenjskega organa, da je treba legalnost obravnavane gradnje treba presojati tudi z vidika določbe Pravilnika.
Ob nesporni ugotovitvi, da je objet zgrajen tik ob ograji, ki je tudi meja z zemljiščem parc. št. 358 k.o. ... in da del strehe garaže posega na sosednjo parc. št. 358 v k.o. ..., sta po presoji sodišča upravna organa pravilno ugotovila, da je bil objekt zgrajen v nasprotju z zahtevami Pravilnika glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč. Prav tako po presoji sodišča, ob nesporni ugotovitvi, da je garaža zgrajena na III. vodovarstvenem območju, gradnja enostavnega objekta brez upravnega dovoljenja ni zadostila določbi 17. oziroma 18. člena Pravilnika, ki za gradnjo v varovanem območju zahteva pridobitev soglasja.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnica tožbo po pošti vložila šele 19. 2. 2019, zato je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno. Glede na navedeno je bilo treba na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči.