davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - subjektivni element - objektivne okoliščine - razlaga materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi je razlaga materialnega prava napačna in je posledično napačno in nepopolno ugotovljeno tudi relevantno dejansko stanje. V skladu z materialnopravno razlago, ki jo je podalo Vrhovno sodišče RS v sklepu je treba presoditi vse relevantne okoliščine sklenitve poslov (ali gre za sklepanje poslov preko zastopnika ali ne) ter nato posledično objektivne okoliščine na strani zastopnika glede presoje ali je podan zastopnikov subjektivni element pri sklepanju poslov in nato tudi odgovornost zastopanega (tožnika).
Plačilo komunalnega prispevka za priključitev objekta, za katerega ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, ne legalizira tega objekta in zato tudi ne njegove priključitve na komunalno infrastrukturo.
Zato bi lahko tožnik zahteval vračilo že plačanega zneska komunalnega prispevka, ne more pa zahtevati, naj se tedaj plačani prispevek upošteva kot že plačan komunalni prispevek v postopku, ki sledi novi vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, saj zakon takšne možnosti ne predvideva.
Iz enotne in ustaljene sodne prakse izhaja, da je bila površina parcele izenačena s pojmom gradbene parcele, ki je bila definirana kot del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. To je površina, ki jo je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku tako ni dovolj zgolj to, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in v njem vključenega načela zaslišanja strank, pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi. Zato je še posebej v primeru, če je rezultat postopka za stranko neugoden, pomembno, da ji uradna oseba pred izdajo odločbe posreduje svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, med njimi tudi uspeh dokazovanja in predvideno vsebino odločitve.
Toženka ni obrazložila, zakaj po njeni presoji ni bilo potrebno izvajati dokazov, ki jih je v pritožbi predlagal tožnik.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - rok za vrnitev napotnice - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Obseg odobrene BPP je bil v konkretnem primeru izrecno določen z odločbo tožene stranke, št. Bpp 1693/2014 z dne 27. 11. 2014, in sicer je bila BPP prosilki B.B. dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodne takse, v zadevi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na tem premoženju. Glede na navedeno za zadnje dejanje v postopku, za katerega je bila dodeljena predmetna BPP, tudi po presoji sodišča šteje prejem sklepa sodišča prve stopnje o ustavitvi tega postopka z dne 17. 6. 2016. Zato sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da je bila odobrena storitev BPP končana dne 21. 6. 2016, ko je odvetnik (tožeča stranka) nesporno prejel sklep o ustavitvi postopka, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Žalcu pod št. P 37/2015. Ker je tožeča stranka nagrado in stroške za opravljanje odvetniške storitve nesporno priglasila 19. 1. 2017, to pomeni, da jih je priglasila po poteku predpisanega 15-dnevnega roka za vrnitev napotnice, torej prepozno.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča, ki se določa v obliki bonitetnih točk (25. člen ZKZ), podrobnejša metodologija določanja bonitete zemljišč pa je bila določena v Pravilniku o določanju in vodenju bonitete zemljišč, torej predpisu usklajenem z določbami ZKZ. Po presoji sodišča zasaditev rastlin, v konkretnem primeru smrek, predstavlja nasad, ki ob podatku gostote zasaditev več kot 50 rastlin na hektar, ustreza definiciji iz drugega odstavka 4.a člena ZKZ, ki določa, da se za nasad po 4.a členu šteje strnjen nasad rastlin za gospodarsko rabo z gostoto 50 ali več rastlin na hektar.
ZS člen 87, 87/1, 87/1-4, 89, 89/1, 89/1-2, 89/1-3, 89/1-4. ZUS člen 20, 20/3.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pravnomočno obsojena oseba - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - tožbena novota - vezanost upravnega organa na pravnomočno kazensko sodbo
Na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo je bil minister glede vprašanj, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost, pri ugotavljanju dejanskega stanja vezan (149. člen ZUP).
Navedbe v tožbi o tem, da tožnik ni ravnal v nasprotju s pravili znanosti in strokovnega znanja, proti svoji vesti in pristransko, ter zakaj, so nedopustne tožbene novote, ki jih sodišče ne sme upoštevati in nanje opreti odločitve.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da so bili v času gradnje sporne garaže, v letu 1974 (izjava tožnika na zapisnik), za gradnjo objektov kot je obravnavani, morali biti izpolnjeni pogoji iz ZUN in pridobljena bodisi lokacijska informacija ali odločba o dovolitvi priglašenih del. Gre za dovoljenji, ki v obravnavanem postopku inšpekcijskega nadzora nista bili predloženi, zato je v nadaljevanju pomembna tudi ugotovitev prvostopenjskega organa, da je treba legalnost obravnavane gradnje treba presojati tudi z vidika določbe Pravilnika.
Ob nesporni ugotovitvi, da je objet zgrajen tik ob ograji, ki je tudi meja z zemljiščem parc. št. 358 k.o. ... in da del strehe garaže posega na sosednjo parc. št. 358 v k.o. ..., sta po presoji sodišča upravna organa pravilno ugotovila, da je bil objekt zgrajen v nasprotju z zahtevami Pravilnika glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč. Prav tako po presoji sodišča, ob nesporni ugotovitvi, da je garaža zgrajena na III. vodovarstvenem območju, gradnja enostavnega objekta brez upravnega dovoljenja ni zadostila določbi 17. oziroma 18. člena Pravilnika, ki za gradnjo v varovanem območju zahteva pridobitev soglasja.
ZBPP člen 11, 13, 14. ZFPPIPP člen 389. ZUPJS člen 13.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - osebni stečaj
Po 13. členu ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Osebni stečaj se ob upoštevanju 13. člena ZUPJS ne more upoštevati kot zakonsko dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazno breme
V zvezi z dokumenti (ponudbami, predračuni in računi), ki jih je tožnik predložil k pripombam na zapisnik glede izgradnje stanovanjske hiše, iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da plačilo ni bilo izvedeno. Tožnik navaja, da so bili dokumenti in računi izdani v letu 2008, ko je dvigoval gotovino iz svojega TRR. Če so bili dvigi iz TRR opravljeni pred plačilom računov, pa od tožnika ni mogoče razumno zahtevati, da dokaže, da so določeni računi plačani s točno temi bankovci, ki so bili pred tem dvignjeni iz tožnikovega TRR. Tega tožnik ne bi mogel dokazati niti s predložitvijo potrdila o plačilu, ki sicer potrjuje, da je transakcija plačana. Dokazno breme pa za tožnika ne sme biti nemogoče. Skladno s stališčem iz sklepa VS se je dokazno breme o porabi teh sredstev na tej točki ponovno prevalilo na davčni organ, ki zatrjuje, da tožnik dvignjenih denarnih sredstev iz TRR v letu 2008 ni porabil za gradnjo stanovanjske hiše.
tožba zaradi molka organa - molk upravnega organa druge stopnje - po vložitvi tožbe izdana odločba upravnega organa - umik tožbe - ustavitev postopka
Sodišče je tožnico z dopisom pozvalo, naj v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 sporoči ali je z odločbo zadovoljna oz. ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oz. ali jo razširja tudi na novi upravni akt. Z vlogo, ki jo je sodišče prejelo dne 21. 2. 2019, je tožnica sodišču sporočila, da pri vloženi tožbi ne vztraja, vztraja pa pri zahtevi za povrnitev stroškov postopka.
ZMZ-1 člen 49, 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
Po presoji sodišča tako ni slediti tožnikovim navedbam glede ravnanja hrvaških policistov, saj je na ustnem zaslišanju dne 31. 1. 2019 in na glavni obravnavi dne 21. 1. 2019 različno zatrjeval oz. izpovedoval drugače ter prilagajal svoje navedbe cilju posameznega postopka, prav tako pa tožnik v upravnem postopku v zvezi s potekom dogodkov, kot jih je podal v tej zadevi, ni s konkretnimi dokazi izkazal dovolj velike verjetnosti, da bo prav on soočen z nečloveškim ravnanjem v primeru vrnitve, tako da bi toženka morala ugotavljati dodatna dejstva ali pridobiti konkretno zagotovilo, da tožniku ob vrnitvi v Republiko Hrvaško ne bo kršena pravica iz 4. člena Listine EU.
Uredba Dublin III temelji na domnevi, da imajo vse države članice vzpostavljene minimalne standarde na področju mednarodne zaščite in se zato vse države članice štejejo za varne države za državljane tretjih držav, ki je tožnik s svojimi nasprotujočimi si navedbami in brez predlaganih ali predloženih dokazov v zvezi z njim samim, ne zgolj sklicevanjem na članek iz časnika The Guardian (v angleškem jeziku, brez priloženega slovenskega prevoda, glede ravnanja hrvaških policistov z begunci) po presoji sodišča ni uspel izpodbiti. V odsotnosti dokumentov ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov, kot so na primer Sodišče EU, ESČP ali UNHCR, ki bi obravnavali azilni postopek ali sprejemne razmere prosilcev za mednarodno zaščito v Republiki Hrvaški kot kritičen, pa dejstva, ki se domneva, po presoji sodišča tudi ni potrebno še dodatno utemeljevati.
ZPP člen 82. ZZZDR člen 120, 213. ZUP člen 221, 290, 290/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2. URS člen 15, 15/3, 22, 35. ZUS-1 člen 63, 63/2, 63/2-2.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v zavod - otrokova korist - postavitev začasnega zastopnika - navzkrižje interesov - javni interes - načelo sorazmernosti - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - kršitev pravice do izjave
Organa prve in druge stopnje sta po presoji sodišča materialno pravo (ZZZDR) pravilno uporabila v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi ter sta pri tem pravilno upoštevala tudi relevantne instrumente varstva človekovih pravic predpisov (KOP in EKČP), pri čemer sta pri odločanju v konkretnem primeru dala prednost otrokovim pravicam mld. A.A. pred pravico tožnice do družinskega življenja, zato je sodišče tožbo zavrnilo.