ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - nujna zadeva - tek roka med sodnimi počitnicami - prepozna tožba
Tožnica s sklicevanjem na sodne počitnice ne more uspeti. V obravnavanem primeru gre za nujno zadevo na podlagi izrecne določbe četrtega odstavka 34. člena ZBPP, ki v tretji povedi določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. Ravnanje sodišča v takih primerih prav tako izrecno predpisuje tretji odstavek 83. člena ZS, po katerem v nujnih zadevah procesni roki tečejo tudi med sodnimi počitnicami.
javni natečaj - javni natečaj za zasedbo delovnega mesta - izbirni postopek - merila izbirnega postopka - neizbira na delovno mesto
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ izdelal in uporabil merila, ki omogočajo izbiro najbolj strokovno usposobljenega kandidata za razpisano delovno mesto. Dopolnitev meril je dovolj konkretizirana, upoštevaje vsebino del in nalog razpisanega uradniškega delovnega mesta, pa v njej določena merila odražajo potrebe delovnega procesa in niso diskriminiatorna. Skladno z upravnosodno prakso v tovrstnih zadevah je tudi sicer sodna presoja zakonitosti glede teh meril zadržana, kar pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost le, če je odločitev toženke očitno nerazumna. Gre torej za diskrecijsko odločitev, ki mora biti po presoji sodišča obrazložena toliko, da je iz nje razvidno, da je sprejeta po v skladu z zakonom izvedenem postopku in da odločitev ni očitno nerazumna oziroma da ne odstopa od odločitev, sprejetih v podobnih oziroma primerljivih zadevah.
ZUP člen 6, 9, 281, 281/1. ZZDej člen 42, 44a. URS člen 155.
časovna veljavnost - uporaba veljavnega predpisa - ex tunc učinek - obrazloženost odločbe - pravica do izjave - dodelitev koncesije
Pri (ponovnem) odločanju upravnega organa je po odpravi prvostopenjske odločbe sicer praviloma treba uporabiti predpis, ki je veljal v trenutku izdaje prejšnje odločbe, vendar to pravilo ne velja, če se je v vmesnem času materialni predpis spremenil ali je prenehal veljati, saj načelo zakonitosti upravne organe (prve in druge stopnje) zavezuje, da morajo odločati po trenutno veljavnih predpisih, razen če iz narave upravne zadeve ali samega predpisa izhaja drugače. Ustava RS namreč v okviru 155. člena varuje le pridobljene pravice posameznika, zato se ni mogoče absolutno zanašati na nespremenljivosti pravne ureditve, posebno če je sprememba namenjena varstvu javnega interesa. Upravni organ je ravnal pravilno, da je uporabil ZZDej, ki je veljal v času ponovnega odločanja.
odobritev pravnega posla - kmetijska zemljišča - status kmeta - prednostni upravičenci do nakupa
Treba je ugotoviti, ali kmetijska dejavnost za A. A. pomeni glavno dejavnost, ob tem da je - ob izvajanju te dejavnosti - še zaposlen kot pek. Ugotoviti je torej treba, dohodek iz katere dejavnosti pomeni zanj poglavitni vir za preživljanje, kateri dohodek je v relevantnem letu večji.
Pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči v Občini Laško (2012) člen 4, 6, 9, 10. ZDSS-1 člen 7, 7/1.
socialni spor - enkratna denarna pomoč - denarna pomoč - nepristojnost upravnega sodišča - sklep o nepristojnosti
Tožnik je vložil tožbo zaradi odprave odločbe občinske uprave, da ni upravičen do dodelitve enkratne denatne pomoči, da saj je bila vlagatelju že odobrena pomoč za kritje stroška pogreba ter pomoč po smrti družinskega člana iz naslova izredne denatne socialne pomoči s strani pristojnega centra za socialno delo in se mu za isti namen občinska denarna socialna pomoč ne more dodeliti.
Ker gre za odločanje o pravici do socialnega prejemka (denarne pomoči), katerega namen je reševati socialno varnost upravičenca in je za priznanje pravice do tega prejemka odločilen (tudi) premoženjski cenzus, je sodno varstvo zagtovoljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno za odločanje socialno sodišče, ne upravno sodišče.
Če izvršilni naslov vsebuje več (denarnih in nedenarnih) obveznosti, je glede na določbe 224. člena ZUP potrebno za vsako od njih ugotoviti izvršljivost.
Organ, ki je izdal sklep o izvršbi, in sodišče ne smeta presojati postopka do izdaje izvršilnega naslova ali njegove pravilnosti ali celo posegati v njegovo vsebino.
Ker dve dodatni točki ne bi spremenili končne odločitve o podelitvi koncesije (razlika v točkah med strankama je 7 točk), je sodišče v zvezi z merilom iz VII. točke Javnega razpisa le navedlo argumente obeh strank, presoje pa ni opravilo, saj ne bi spremenila odločitve glede podelitve koncesije v občini B.
davek od dohodka pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - poraba sredstev za zasebne namene
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe pritožbenega organa v zvezi s posamičnimi spornimi računi jasno izhajajo razlogi, zaradi katerih davčni organ ni priznal pravice do odbitka DDV. Davčni organ ni priznal pravice do odbitka DDV, ker sporni računi niso izpolnjevali 1. in 3. pogoja iz 63. člena ZDDV-1.
vračilo trošarine za energente - vračilo trošarine za komercialni namen - dokazovanje - dokazno breme - verodostojna listina - evidence
V konkretnem primeru ni bistvo očitka davčnih organov tožniku v samem načinu njegovega poslovanja, torej v dejstvu, da tožnik ročne sprotne evidence, ki nastanejo ob iztokih in vtokih goriva na mestu točenja, prepiše na nov list papirja in nato v računalniško vodeno tabelo ter trošarino uveljavlja na podlagi prepisanih evidenc. Po presoji sodišča je bistvo očitka v dejstvu, da zaradi uničenja sprotnih evidenc v zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, kako je tožnik prišel do podatkov v tabelah, ki jih je priložil zahtevku, prav tako pa tožnik z ostalimi listinami ni uspel dokazati izpolnjenosti vsebinskih pogojev za vračilo dela trošarine iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1.
ZDDPO-2 člen 12. ZDDV-1 člen 62. ZDavP-2 člen 73, 74, 74/3.
davek od dohodka pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka vstopnega DDV - nepriznani odhodki - navidezen pravni posel - računi - missing trader - fiktivni račun - pomanjkljiva obrazložitev
Tožnik je v dokaznem postopku davčnemu organu predložil sporne račune in svoje izdane račune, ki so povezani s spornimi računi. Poleg navedenaga je tožnikov zakoniti zastopnik pri davčnemu organu podal izjavo na zapisnik in v njej navedel, "da blago nabavijo, račun pa prejmejo naknadno, ko je material že vzgrajen in plačal. Glede načina kontakta z družbami tipa "missing trader" je pojasnil, da trgovski potniki hodijo po terenu in ponujajo blago, telefonirajo, predlagajo kataloge, vzorce. Šele nato se naročniki odločijo, od koga bodo kupili. Okoliščine poslovanja s temi družbami niso odstopale od poslovanja z drugimi. Gradbeni dnevniki se vodijo tam, kjer je tehnični prevzem objekta ali kjer to stranka zahteva. Tožnik ni imel indicev, da gre za "missing trader" družbe." Prvostopenjski organ se do teh navedb ni opredelil.
Prvostopenjski organ po eni strani navaja zaključek, da je izkazan tožnikov subjektivni element, torej da tožnik ne izpolnjuje vseh kumulativno navedenih zakonskih pogojev za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV, za kar se sklicuje na 62. člen ZDDV-1, po drugi strani pa navaja, da iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da gre za fiktivne račune in navidezne posle, ki po tretjem odstavku 74. člena ZDavP-2 ne vplivajo na obdavčenje (prav tako stran 24 obrazložitve izpodbijane odločbe). Glede na navedeno, ni jasen nosilni razlog in pravna podlaga za izpodbijano odločitev glede priznavanja pravice do odbitka DDV, saj se davčni organ sklicuje na več različnih pravnih podlag, za katere pa so relevantna drugačna dejstva.
javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnica več ne izkazuje pravnega interesa za odločitev o tožbi in s tem pravovarstvene potrebe, saj si z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogla izboljšati svojega pravnega položaja. Izpodbijani akt je že odpravljen skupaj z njegovimi pravnimi posledicami (ga ni), zato s tožbo ne more več spremeniti svojega pravnega položaja oziroma ga še izboljšati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
BPP se lahko dodeli le za sodne postopke, zato brezplačne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni. Prav tak, to je nesoden postopek, pa je postopek dodelitve BPP, v zvezi s katerim tožnik prosi za dodelitev BPP. Zato zanj brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti.
davek od premoženja - davčna osnova - amortizacija - odgovor na tožbo - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve ne izhaja, katere kriterije je pri določitvi vrednosti nepremičnin upošteval davčni organ, kljub temu da navaja, da je vrednost stavbe odvisna od koristne površine, kvalitete gradnje, starosti in drugih elementov, pri čemer navedenih meril ne aplicira na tožnikove nepremičnine.
Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je sprejela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.
trošarine - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - gradbeništvo - delovni stroj
Pojem "statičen delovni stroj" iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 po presoji Vrhovnega sodišča RS lahko pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični in niso le parkirani. Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali pa so premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični. Torej ne morejo biti opredeljeni kot statični (stacionarni) delovni stroji. Davčni organ je torej glede na značilnosti delovnih strojev pravilno ocenil, da buldožer, nakladač, valjar in demper niso omejeno mobilni oziroma statični stroji, niti niso delovali v dejavnosti gradbeništva.
Prav statičnost bagrov je tisti (in edini oziroma ključni) razlog, iz katerega se zahtevku za vračilo trošarine v tem delu ugodi in ne njihova uporaba. Statičnost je namreč po zgoraj citiranih določbah ZTro-1 poseben oziroma samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.
ZUP člen 4, 213, 213/6, 214, 214/1. ZFO-1 člen 26, 26/3.
financiranje občin - naloge občine - javnopravna stvar - obrazložitev odločbe - neobrazloženost
Organ je dolžan upravni akt, s katerim odloči o zahtevi občine o sofinanciranju opravljanja nalog skupne občinske uprave iz javnih sredstev, obrazložiti v skladu z 214. členom ZUP.
ZTro-1 člen 93, 93/1, 93/2. ZUP člen 7, 9. Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen in komercialni prevoz (2017) člen 3, 3/3, 6, 6/2.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogonsko gorivo za komercialni namen - vnaprejšnja dokazna ocena - preuranjena odločitev - dokazni postopek - zavrnitev dokaznega predloga - interni servis za točenje goriv - evidenca
Po presoji sodišča tožnik upravičeno ugovarja, da je davčni organ v predmetni zadevi bistveno kršil določbe upravnega postopka, ker se ni opredelil do dokazov, ki jih je tožnik pravočasno predlagal v pripombah na seznanitev. Davčni organ se je v predmetni zadevi vnaprej opredelil o dokazni vrednosti in potencialnem vplivu tožnikovih dokazov na končno dokazno oceno, za kar pa nima zakonske podlage. Gre za vnaprejšnjo dokazno oceno, ki pa ni dovoljena.
Po presoji sodišča je odločitev davčnega organa v obravnavanem primeru preuranjena, saj bi moral davčni organ vpogledati v predlagane listine, ki jih je tožnik predlagal pravočasno, substancirano ter je z njimi dokazoval relevantna dejstva ali pa jih ustavno skladno zavrniti. Glede na navedeno je bil v predmetni zadevi dokazni postopek bistveno pomanjkljiv, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, ki se je zato ne da preizkusiti, kar vse utemeljeno graja tudi tožnik.
sofinanciranje iz javnih sredstev - višina sredstev - obrazložitev
Odločitev o izpolnjevanju razpisnih pogojev mora tožena stranka v izdani upravni odločbi vsebinsko utemeljiti. Sklicevanje na številke odstavkov dokumentacije javnega razpisa, kakor tudi citiranje pravil javnega razpisa, ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta iz 214. člena ZUP.
davek od dobička iz kapitala - prikrito izplačilo dobička - pravni interes - zavrženje tožbe
Z izpodbijano odločbo se ni odločalo o pravicah oz. obveznostih tožnice, temveč je šlo za odmero in naložitev davčne obveznosti plačniku davka, družbi A., d.o.o. Tožnica pa po presoji sodišča, kot obrazloženo, tudi ne more uveljavljati svoje pravne koristi s samostojno tožbo zoper izpodbijano odločbo, temveč lahko svojo pravno korist ščiti kvečjemu v upravnem sporu pri plačniku davka.
brezplačna pravna pomoč - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, tožnikova prošnja za dodelitev BPP ne izpolnjuje zakonskih pogojev za dodelitev BPP na podlagi 8. člena ZBPP, ki izrecno omejuje dodeljevanje BPP, in sicer v peti alineji določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik je zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem sporu I U 1355/2024, ki se prav tako nanaša na dodelitev BPP. Temu tožnik v tožbi niti ne oporeka.