ZVCP-1E člen 102, 102/2. ZVoz-1 člen 58, 58b, 58b/1, 59, 59/4, 59/5.
vozniško dovoljenje - veljavnost vozniškega dovoljenja - pridobljene pravice - poseganje v pridobljene pravice - zdravniško spričevalo - telesna in duševna zmožnost voziti vozilo
Pridobljene pravice so tista upravičenja, ki so dovolj individualizirana in konkretizirana, da omogočajo njihovo izvrševanje, kar je praviloma takrat, ko je pravica določena v posamičnem pravnem aktu. Varstvo pridobljenih pravic je zagotovljeno z načelom zaupanja v pravo kot sestavino načela pravne države iz 2. člena Ustave. Načelo zaupanja v pravo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu.
Sprememba starosti, do katere je mogoče vozniško dovoljenje podaljševati brez predložitve zdravstvenega spričevala, da je imetnik telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila, je bila z novelo ZVCP-1E skrajšana s ciljem zagotavljanja večje prometne varnosti. Uvedba periodičnih zdravstvenih pregledov za voznike vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga pa naj bi prispevala k prostemu gibanju oseb, preprečevanju izkrivljanja konkurence in večjemu upoštevanju posebne odgovornosti voznikov teh vozil. Pričakovanje oseb, ki so vozniško dovoljenje prvič pridobile pred 19. 1. 2013, da bodo morale zahtevam za podaljšanje vozniškega dovoljenja prilagati zdravniška spričevala le po 80. letu starosti, ni utemeljen razlog za neenakost položajev oseb glede na to, ali so vozniško dovoljenje prvič pridobile pred ali po 19. 1. 2013.
varstvo ustavnih pravic - pravniški državni izpit (PDI) - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožbo je vložila oseba, ki nima te pravice. Pritožnik je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa izrecno opozorjen, da lahko pritožbo vloži le po kvalificirani osebi, prav tako pa je bil opozorjen na pravne posledice, če bo pritožbo vložil sam.
dostop do informacij javnega značaja - ničnost odločbe - odločba, izdana brez zahteve stranke - pravna podlaga
V obravnavani zadevi ni mogoče trditi, da bi organ izdal odločbo brez zahteve stranke, kajti nedvomno je tožnik zahtevo z dne 22. 2. 2023 podal in v njej navedel, katero dokumentacijo bi želel pridobiti, le da ni navedel pravne podlage za svoj zahtevek. Ta razlog za ničnost bi bil npr. podan, če prosilec sploh ne bi podal zahteve ali pa bi organ odločal o nečem drugem, kot je prosilec prosil v zahtevi.
Ker je bil zahtevek nedvomno podan, pa čeprav brez navedbe pravne podlage, ni podan ničnostni razlog, kot ga navaja drugostopenjski organ v svoji odločbi.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3, 109/8. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18, 2-18a.
COVID-19 - državna pomoč - delno povračilo nekritih fiksnih stroškov - upravičenec - pogoji - osnovni kapital - načelo enakosti - pravo EU - materialna resnica
Pravilna je ugotovitev toženke, da je bil tožnik na dan 31. 12. 2019 podjetje v težavah in da torej ni upravičen do obravnavane pomoči, ker ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineji prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE.
davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika - neplačane davčne obveznosti - vrstni red plačila davka - davek od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem - dohodnina od obresti - izvršilni naslov
Prvostopenjski organ je tožniku z odločbo o odmeri dohodnine od obresti za obdobje 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021 odmeril davek. Tožnik je davčnemu organu še pred zapadlostjo plačal znesek po tej odmerni odločbi z uporabo QR kode na plačilnem nalogu, a je kljub temu del dohodnine od obresti po tej odmerni odločbi ostal neplačan, posledično pa izdan izpodbijani sklep, saj je davčni organ na podlagi 93. člena ZDavP-2 s plačilom poravnal že zapadlo obveznost za plačilo dohodnine od oddajanja premoženja v najem.
ZDavP-2 člen 125, 126. ZZUSUDJZ člen 6. ZIUJP člen 10, 10/1. ZIUZEOP člen 93, 93/2.
zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - COVID-19 - ugoditev tožbi
Določba 6. člena ZZUSUDJZ se ne nanaša na zastaralne roke (ne relativne ne absolutne), saj ureja le tek procesnih rokov, tj. rokov za opravljanje procesnih dejanj strank, rokov za izpolnitev materialnih obveznosti strank in tek procesnih rokov, ki veljajo za upravne in druge državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil, vključno z instrukcijskimi roki, ki so zakonsko določeni za izdajo upravnih aktov. Prav tako ni bil zadržan tek zastaranja na podlagi določbe prvega odstavka 10. člena ZIUJP.
Davčna izvršba je bila na podlagi ZIUZEOP zadržana v obdobju od 11. 4. 2020 do 31. 5. 2020, navedeni čas pa se na podlagi šestega odstavka 126. člena ZDavP-2 ne všteva v zastaralni rok.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - aktivna legitimacija - položaj stranskega udeleženca - tožnik, ni bil stranka v upravnem postopku
Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je lahko le izvajalec BPP (v tem primeru odvetnik), saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP.
Tožnica kot upravičenka do BPP bi lahko imela aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu le, če bi imela v postopku odmere stroškov zastopanja položaj stranskega udeleženca, česar pa v tožbi ne zatrjuje. Omenjeno dejstvo ne izhaja niti iz upravnega spisa, sodišče pa ob tem pojasnjuje, da okoliščina, da je bil tožnici izpodbijani sklep skladno z določili ZBPP vročen, še ne pomeni, da ji je bil s tem priznan status stranke ali stranskega udeleženca.
sofinanciranje iz javnih sredstev - namen javnega razpisa - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - izboljšanje pravnega položaja - pravni interes - zavrženje tožbe
Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje začetnih investicij na manj razvitih območjih, pri čemer je bilo obdobje upravičenosti stroškov že zaključeno. Tožnik je vložil izpodbojno tožbo, v kateri sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. V času odločanja sodišča njegova tožba ostaja izpodbojna in ne morebiti ugotovitvena, kljub temu, da si tožnik po poteku predmetnega obdobja svojega položaja z izpodbojno tožbo več ne more izboljšati. Vsebinska izvedba postopka očitno ne bi privedla k spremembi tožnikovega pravnega položaja, zato je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožnikovo tožbo zavrglo.
odvzem orožja - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti - nedoločen pravni pojem
Ocena, ali je tožnik zanesljiv za posest in nošenje orožja, je primarno prepuščena organu, ki odloča o odvzemu orožja in orožne listine, ta pa jo mora posebej obrazložiti.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - verjeten izgled za uspeh - objektivni pogoj - napačna uporaba materialnega prava
Za zavrnitev dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP ne zadostuje, da se organ za BPP strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec, že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Tega toženka ni storila, temveč se je spustila v vsebinsko obravnavo zadeve, za kar ZBPP ne daje pooblastila.
ukrep tržnega inšpektorja - stroški upravljanja - nepoštena poslovna praksa - agresivna poslovna praksa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Prvo sporno vprašanje je, ali A.A. storitve upravljanja dobavlja tožnik ali ne. Vendar pa tega na podlagi gradiva v predloženem upravnem spisu sodišče ne more verificirati. V upravnem spisu se namreč nahaja le pogodba z dne 8. 5. 2001, sklenjena med tožnikom in etažnimi lastniki s .... Pri tem veljavnosti te pogodbe ni mogoče preveriti, saj pogodbi ni priložena podpisna listina oz. se le-ta v upravnem spisu ne nahaja. Nadalje pa se v upravnem spisu ne nahaja niti kasnejša pogodba z dne 1. 4. 2008, domnevno sklenjena med etažnimi lastniki in družbo A.. Tako torej sodišče ne more ugotoviti, ali so etažni lastniki morebiti naknadno, po sklenitvi pogodbe s tožnikom dodelili garažne prostore v upravljanje drugemu upravniku.
Drugo sporno vprašanje v tej zadevi je, ali je potrošnik A.A. ta sporni izdelek, ki naj bi ga mu dobavil tožnik (česar sodišče torej ne more preveriti), naročil ali ne. V konkretnem primeru "naročilo izdelka" je treba razumeti kot, ali je potrošnik A.A. na podlagi lastništva posameznega dela stavbe v etažni lastni in solastništva skupnih delov dolžan plačati upravljanje, če obstaja veljavno sklenjena pogodba o upravljanju, in prispevati za stroške nepremičnine ter v rezervni sklad, če je ta vzpostavljen. Tožnik se namreč za to zavzema, ko argumentira, da je A.A. lastnik dela stavbe na ..., kjer je tožnik upravnik. Ampak tega, iz enakih razlogov kot predhodno obrazloženo, sodišče v tem upravnem sporu ne more preveriti.
Obveznega cepljenja ni treba izvesti le takrat, kadar Ministrstvo za zdravje z odločbo, izdano v posebnem postopku, ki je urejen v 22.a do 22.č členu ZNB, ugotovi, da so izpolnjeni predpisani pogoji, na podlagi katerih se obvezno cepljenje opusti. Zakonodajalec je s sprejemom ukrepa obveznega cepljenja ravnal v skladu z dolžnostjo, določeno v 51. členu Ustave RS, da se vsem, še posebej otrokom, zagotovi najvišja možna stopnja zdravja. Z določitvijo obveznega cepljenja je izhajal iz dejstva, da je zagotovitev zdravja celotne populacije pomembnejša vrednota od bolnikove (v danem primeru starševe) pravice odločati o samem sebi (v danem primeru o otroku).
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPDI člen 34. ZPP člen 86, 86/4.
pritožba - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pritožnik je obravnavano pritožbo vložil sam, v njej pa ni izkazal niti zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče je pri upravljalcu uradnih evidenc, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim izpitom. V obravnavani zadevi je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima in je zato pritožba nedovoljena.
ukrep inšpektorja za okolje - neizpolnitev obveznosti - sklep o denarni kazni - upravna izvršba - COVID-19 - dokazno breme
Sklep o denarni izvršbi je bil tožniku izdan 9. 2. 2021 z naložitvijo kazni v višini 10.000,00 EUR v plačilo in z grožnjo nove denarne kazni v isti višini, če obveznost ne bo izvršena do 30. 9. 2021. Ker tožnik tudi v tem roku obveznosti ni izpolnil, mu je bil izdan izpodbijani sklep z dne 29. 12. 2021, s katerim je bil rok za izvršitev obveznosti določen na 30. 6. 2022.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - resna grožnja za javni red ali javno varnost - ogrožena osebna varnost - kršitev hišnega reda - odvzem prostosti
Za pridržanje iz razloga po četrti alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 (med drugim kadar je to nujno potrebno zaradi varstva osebne in premoženjske varnosti) ni treba ugotavljati prosilčeve krivde za dejanja, ki pomenijo grožnjo navedenim vrednotam. Zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj nujno potrebno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izguba periodičnega dohodka - pogodba o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik se je odzval na poziv tožene stranke tako, da je 9. 6. 2025 po elektronski pošti na elektronski naslov tožene stranke ... poslal zahtevano dokumentacijo. To dejstvo dokazuje z izpisom poslane elektronske pošte na elektronski naslov tožene stranke s priponkami, v katerih je tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je delodajalec dal tožniku in je datirana na dan 11. 12. 2024. Tožnik je z navedenim izpisom iz elektronske pošte izkazal, da je poslal zahtevano pisno dokazilo toženi stranki.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - strah pred preganjanjem - nedržavni subjekt preganjanja - varna izvorna država
Tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje z osebnimi težavami z dekletovimi sorodniki, v povezavi z občutkom diskriminacije med Arabci in Berberi.
Tudi, če bi držalo, da se dekletovi starši zaradi njegove narodnosti niso strinjali z njuno poroko, to še ne pomeni diskriminacije v smislu ZMZ-1, da tožnik zatrjevanih groženj ni nikoli prijavil na policijo in zato ni izkazal, da ga država ne bi želela ali zmogla zaščititi pred nedržavnimi subjekti (dekletovi bratje).
ZDDV-1 člen 10. ZDPN-2 člen 4. ZDavP-2 člen 88, 88/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4.
davek na promet nepremičnin - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - sprememba pravnega stališča - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Toženka je zmotno razlagala 88. člen ZDavP-2, v posledici česar je bilo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Toženka namreč ni ugotavljala, ali transakcija izpolnjuje pogoje iz 10. člena ZDDV-1, torej ali je bila poleg lastninske pravice na nepremičnini predmet prenosa tudi zavezančeva dejavnost, ali je kupec zavezanec za DDV, ali po sklenitvi pogodbe uporablja nepremičnino za svojo dejavnost itd. Zato je sodišče tožbi zoper izpodbijano odločbo v zvezi s popravnim sklepom ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo toženki v ponovno odločanje, v katerem bo morala upoštevati stališča iz te sodbe in citirane sodbe Vrhovnega sodišča.
republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - strokovna komisija - obrazložitev odločbe
Odločanje o pomembnosti predlagateljevega prispevka k slovenski kulturi je strokovno vprašanje. Sodna presoja izpolnjevanja vsebinskih kriterijev v takih primerih zadržana, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče pristojnemu organu pri presoji takih kriterijev pušča določeno polje proste presoje, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava pa njegovo odločitev odpravi le v primeru, če je njegova argumentacija očitno nerazumna.