Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23, 23/2. ZS člen 54, 54/1, 54/2. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2.
zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - pristojnosti strokovnega sodelavca - pravica do zakonitega sodnika
Posamezna procesna dejanja lahko v okviru svoje pristojnosti izven glavne obravnave, kot je zaslišanje strank in prič, opravljajo strokovni sodelavci. Določbila prvega in drugega odstavka 54. člena ZS jasno določajo, da lahko strokovni sodelavci, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki, v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00016750
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 61, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZNP člen 37.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprememba zdravstvenega stanja - stabilizacija zdravstvenega stanja - izvedensko mnenje - druge oblike zdravljenja
Izvedenec je ocenil, da je za izvedbo diagnostičnih postopkov (CT glave) in terapijo z zdravili potreben čas treh tednov, najdalj do 9.11.2018. Zdravila ne učinkujejo takoj. Praviloma je potrebno več tednov, da se doseže pacientova uvidevnost in sposobnost aktivno sodelovati pri drugih, milejših oblikah zdravljenja. Pritožbeno sodišče verjame, da pritožnik čuti, da je táko stopnjo zdravstvenega stanja že dosegel. Te ocene ni mogoče nekritično sprejeti. Zaradi strokovne ocene, da bo za stabilizacijo tožnikovega zdravstvenega stanja potrebno več tednov, gre očitno za delno ali začasno izboljšanje stanja, kar pa ne pomeni, da je udeleženec do svojega zdravstvenega stanja že uvideven in da bo pri zdravljenju aktivno sodeloval.
Stabilizacijo udeleženčevega zdravstvenega stanja in možnost zdravljenja izven oddelka pod posebnim nadzorom je mogoče pričakovati z iztekom predvidenega obdobja zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom. Do takrat udeleženčevo zdravstveno stanje ne omogoča odgovornega sodelovanja pri zdravljenju: jemanja zdravil, bivanja v bolnišnici. Njegova želja, da z zdravljenjem nadaljuje ambulantno, je torej preuranjena. Z drugimi oblikami zdravljenja (na drugih oddelkih psihiatrične klinike, z ambulantnim zdravljenjem, z nadzorovano obravnavo) še vedno ni mogoče odvrniti nevarnosti, ki grozi udeležencu in drugim.
odvzem poslovne sposobnosti - vrnitev poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - pravica do osebne svobode - pravica do zasebne lastnine - volilna pravica
Pritrditi gre pritožbi, da je z omejitvijo poslovne sposobnosti lahko poseženo v predlagateljičino osebno svobodo, svobodo gibanja in pravico do zasebne lastnine, ker ne more razpolagati s svojimi prihranki. Lahko je poseženo tudi v njene pravice do zasebne lastnine in do zasebnosti in osebnostnih pravic glede na to, da je pod nadzorom medicinskega osebja v domu, ki skrbi za njeno telesno in duševno stanje. Vendar ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče v predlagateljičine pravice poseglo protipravno. Tožnici je bila poslovna sposobnost odvzeta ob izpolnjenih pogojih iz 44. člena ZNP, pogoji, da bi ji jo sodišče vrnilo (razen v manjšem delu), pa niso izpolnjeni.
Volilno pravico je mogoče odvzeti le, če je posamezniku odvzeta poslovna sposobnost v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00015449
URS člen 14, 22, 23, 24, 25, 127. ZPP člen 11, 11/2, 11/4, 333, 343, 343/1, 363, 363/2, 365, 365/2, 366, 366/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
pravica do sodnega varstva - pravica dostopa do sodišča - pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper sklep - pritožbeni rok - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - načelo prepovedi zlorabe procesnih pravic - javnost sojenja
Pritožba zoper sklep višjega sodišča v resnici ni dopustna, kot je že pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče (prvi odstavek 366. in prvi odstavek 333. člena ZPP).
25. člen Ustave RS daje le pravico do pravnega sredstva proti odločbi sodišča. Ustavno je zagotovljeno dvostopenjsko sojenje, in ne tristopenjsko. 127. člen Ustave opredeljuje le pravni položaj Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ne pa tudi, da mora obstajati tristopenjsko sojenje. 22. člen Ustave določa le to, da je varstvo pravic v postopkih pred sodiščem enako za vsakogar.
23. člen Ustave daje pravico dostopa do sodišča. Ta pravica tožeči stranki ni bila kršena, saj je zahtevala in tudi dobila dostop do sodišča s svojo zahtevo. Ta pravica pa ni neomejena, saj so podrobnosti lahko določene z zakonom.
24. člen Ustave ne zavezuje sodišč, da bi bilo vsako sodno postopanje javno. Že sam 24. člen Ustave jasno določa, da lahko izjeme od načela javnosti določa zakon. Izpodbijani sklep je bil izdan brez javne obravnave, kar je povsem v skladu z ZPP (prvi odstavek 343. in prvi odstavek 366. člena ZPP).
Ustava RS ne zagotavlja brezplačnega sodnega varstva pravic. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča.
Med višino takse in storitvijo, za katero se taksa zaračunava, morata obstajati neposredna zveza in razumno sorazmerje. Obveznost plačila sodnih taks sama po sebi ni neskladna s pravico dostopa do sodišča, vendar morajo sodišča tehtati med interesom države do pobiranja sodnih taks na eni strani in interesom strank do uveljavitve svojih civilnih pravic na sodišču na drugi strani. Če so takse nesorazmerno visoke, gre lahko za kršitev pravice dostopa do sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00014782
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 38, 38/1. KZ-1 člen 44, 45, 45/2, 47, 47/5, 75, 75/1, 86, 86/11,186, 186/1, 186/3, 307, 307/1. ZKP člen 83, 95, 95/1, 371, 371/1, 371/1-2, 371/1-9, 371/1-11, 372, 373, 383, 383/1, 387.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - dvom v nepristranost sodnika - izločitev dokazov - pravica do informacijske zasebnosti - hramba odvzetih prstnih odtisov - nejasni razlogi sodbe - beneficium cohaesionis - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - odločba o kazenski sankciji - primerna kazen - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivnih snovi - obteževalne in olajševalne okoliščine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - direktni naklep - stranska denarna kazen - stroški kazenskega postopka - očitek protispisnosti - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - zakonitost pri izrekanju kazni - koristoljubni namen - način odvzema premoženjske koristi
Hranjenje prstnih odtisov v bazi podatkov, za katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da so bili hranjeni zakonito, namreč ovrže Ustavno sodišče z odločbo U-I-312/11-21 z dne 13. 2. 2014, ki je v postopku za oceno ustavnosti ugotovilo, da je v bazi profila DNK ni možno hraniti DNK profilov za osebe, ki niso bile pravnomočno obsojene, kot je to primer v obravnavani zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00010267
URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 234a, 234a/1. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - o dvomu v korist obdolženca - konkretizacija pritožbenih očitkov - uradni pritožbeni preizkus - kršitev kazenskega zakona - ali je dejanje kaznivo dejanje - preslepitev - načelo zakonitosti - izvršitveno dejanje
V obravnavanem primeru je v opisu dejanja navedeno, da je obdolženec pri sklenitvi posla preslepil drugega s prikazovanjem okoliščine, da bo naročeno blago plačal v roku ter mu kot garancijo za plačilo izročil dva čeka, svoje obveznosti pa ni izpolnil, ker ni poravnal izstavljenih računov, zaradi česar je oškodovancu nastala premoženjska škoda. Tak opis ne vsebuje zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, saj iz njega ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile obdolženčeve izjave in obljube ter garancija prazne in neresnične (lažne). Če bi sprejeli stališče, da tak opis dejanja, kot ga imamo v predmetni zadevi, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ, bi to pomenilo, da lahko že vsaka sklenjena, a kasneje neizpolnjena pogodba predstavlja uresničitev biti inkriminacije kaznivega dejanja po prvem odstavku 234.a člena KZ. S tem bi prišlo do nedopustnega širjenja polja kaznivosti.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00005474
ZIZ člen 3, 34, 34/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5. - člen 17, 17/2.
izvršba na nepremičnine - identifikacija nepremičnine - identifikacijski znak - predlog za omejitev izvršbe - načelo sorazmernosti - višina terjatve upnika - pristop več upnikov k izvršbi
Identifikacijski znak (ID znak) stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb, medtem ko je ID enolična identifikacija, ki se dodeli ob izvršitvi vpisa novega podatkovnega sklopa v bazo informatizirane glavne knjige kot primarni ključ tega podatkovnega sklopa.
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. Sicer pa je v primeru, ko se izterjuje nizek dolg, od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Kadar gre za več pristopnih zadev oziroma ima dolžnik več dolgov do različnih upnikov bi lahko, v zvezi z upoštevanjem sorazmernosti med višino terjatve in predlaganim sredstvom izvršbe ob izolirani obravnavi vsake zadeve posebej, prišlo do tega, da do poplačila terjatve z izvršbo na nepremičnino upnik v posamezni zadevi sploh ne bi mogel priti. Nizka višina terjatve v posamezni zadevi torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo nepremičnine. Izvršilno sodišče bi ravnalo arbitrarno, če bi ob veljavni zakonski ureditvi in ob upnikovih prizadevanjih v dosedanjem postopku zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino upniku, katerega terjatev je sicer relativno nizka, pa kljub temu že več let ne more priti do njenega poplačila.
izvršba na nepremičnine - predlog za omejitev izvršbe - višina upnikove terjatve - načelo sorazmernosti - pristop več upnikov k izvršbi
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. Sicer pa je v primeru, ko se izterjuje nizek dolg, od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Kadar gre za več pristopnih zadev oziroma ima dolžnik več dolgov do različnih upnikov bi lahko, v zvezi z upoštevanjem sorazmernosti med višino terjatve in predlaganim sredstvom izvršbe ob izolirani obravnavi vsake zadeve posebej, prišlo do tega, da do poplačila terjatve z izvršbo na nepremičnino upnik v posamezni zadevi sploh ne bi mogel priti. Nizka višina terjatve v posamezni zadevi torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo nepremičnine. Izvršilno sodišče bi ravnalo arbitrarno, če bi ob veljavni zakonski ureditvi in ob upnikovih prizadevanjih v dosedanjem postopku zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino upniku, katerega terjatev je sicer relativno nizka, pa kljub temu že več let ne more priti do njenega poplačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00005084
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.. URS člen 2, 23, 23/1, 33, 158.. ZIZ člen 3, 10, 10/2, 42, 55, 55/1, 56, 76, 76/1.. ZPP člen 319, 319/1, 385, 385/1, 386.
pravnomočnost sklepa o izvršbi - poseg v načelo pravnomočnosti - dopustnost posega v lastninsko pravico - splošno načelo sorazmernosti - več izvršilnih sredstev - nepremičninska izvršba - omejitev izvršbe - na predlog stranke ali po uradni dolžnosti - sodba praksa ESČP
Pravnomočna sodna odločba, s katero je vsebinsko odločeno o v predlogu za izvršbo podani zahtevi za sodno varstvo prisilne izvršbe, veže stranke in sodišče. Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti je kot načelo ustavna kategorija, ki zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo. Pravnomočnost kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva je močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe. Pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami.
Sodišče prve stopnje mora biti pozorno na spoštovanje načela sorazmernosti na način, da bo upoštevalo stopnjevitost posega v dolžničino premoženje. Po uradni dolžnosti bo najprej sledilo možnosti poplačila upnikove (glede na podani umik za glavno terjatev) edine preostale majhne terjatve izvršilnih stroškov iz morebitnih drugih milejših izvršilnih sredstev (3. člen ZIZ ter 2. in 33. člen Ustave in 1. člen Protokola št. 1 k EKČP, sodba ESČP v zadevi Vaskršić). Prodajo nepremičnin sme izvesti le kot zadnjo in skrajno možnost, ko poplačilo iz drugih izvršilnih sredstev v razumnem roku ni uspešno.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00022229
ZDZdr člen 39, 39/1.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
ZDZdr v 1. alineji prvega odstavka 39. člena določen pogoj opredeljuje kot pogoj, če zadržana oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Na zaključek o tem, ali takšno ogrožanje obstaja, lahko vpliva tudi že izkazano preteklo ravnanje osebe, vendar pa je za izkazanost tega pogoja odločilna ugotovitev, ali je duševna motnja (stanje) osebe takšno, da zaradi nje ta lahko ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih. Izvedenec psihiatrične stroke, v katerega strokovno področje spada v primeru ugotovljenega napredujočega stanja ugotovljene konkretne duševne bolezni tudi mnenje o tem, ali takšno napredujoče stanje duševne bolezni lahko povzroči heteroagresijo ali samoagresijo in s tem realno in hudo ogrožanje življenja ali zdravja nasprotne udeleženke in njenih bližnjih oseb, je o navedenem podal svoje strokovno mnenje. Sodišče prve stopnje za svoje nesprejemanje takšnih strokovnih zaključkov, čeprav je sicer izvedeniško mnenje izvedenca kot strokovnega sprejelo in mu v preostalem sledilo, ni imelo podlage.
ČLOVEKOVE PRAVICE - OSEBNOSTNE PRAVICE - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0023498
URS člen 34, 35, 37. OZ člen 131. ZDR člen 6, 146. ZSPJS člen 17a. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 4.
diskriminacija in neenako obravnavanje na delovnem mestu - poseg v čast in dobro ime - pravica do tajnosti pisem in drugih občil - pravica do zasebnosti
Pošta, ki je bila naslovljena na šolo s pripisom za tožnico (brez posebne oznake osebno ali zaupno), in katerega pošiljatelj je bil učbeniški sklad, se je nanašalo na tožničino delo v šoli in ne gre za osebno pošto tožnice, ki jo sicer varuje pravica do tajnosti pisem in drugih občil (37. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju URS). Kot naslovnik je bila v pismu namreč določena šola in ne tožnica, zato jo je toženka kot ravnateljica smela odpreti.
URS člen 27. ZKP člen 18, 18/1, 83, 83/2. ZVOP-1 člen 77.
izločitev dokazov - nezakonito pridobljen dokaz - dokaz pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - posnetek nadzornih kamer - video nadzor znotraj delovnih prostorov - pisna obveščenost zaposlenih o izvajanju video nadzora - tehtanje pravic - varstvo zasebnosti - pravica do varnosti oškodovanca - varovanje premoženja družbe
Namen video nadzora je bilo varovanje premoženja družbe, pri čemer se je izvajal na odprtem skladiščnem prostoru. Na takem prostoru obdolženec ne more uživati varstva zasebnosti, ker video nadzor zagotavlja pravico do varnosti oškodovanca in za snemanje ni potrebno soglasje oseb, ki se znajdejo v nadzorovanem območju.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0086038
EKČP člen 3. URS člen 21. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – prepoved mučenja – varstvo človekove osebnosti in dostojanstva – prestajanje kazni zapora – prezasedenost zapora – premajhni bivanjski prostori – velikost bivalnega prostora – prostorska stiska – pravična denarna odškodnina – odmera odškodnine – epileptik – padec – vzročna zveza – meja trpljenja – sekundarni vir materialnega prava – povrnitev pravdnih stroškov
Sodišče ni moglo z zadostno stopnjo prepričanosti ugotoviti, da je tožnik doživel epileptični napad ravno zaradi (protipravne) stresne situacije v zaporu, zato je pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek v zvezi s tem neutemeljen. Vzročna zveza med epileptičnim napadom in ravnanjem toženke ni bila izkazana. Za zdravstveno stanje tožnika, ki je imel epileptične napade že pred prestajanjem zaporne kazni, tako toženka ni odgovorna.
Tožnikova motnja (tesnobnost) se je potencirala, zaradi prezasedenosti je trpel duševne bolečine. Sodišče je pravilno zaključilo, da prostorska stiska v sobi št. 8 v obdobju, ko je imel tožnik na razpolago le 3,11 m2 ni bila dovolj kompenzirana z drugimi dejavniki, in za prestane duševne bolečine tožnika zaradi kršitve osebnostnih pravic tožniku odmerilo tudi ustrezno odškodnino.
URS člen 25, 33. ZOPNI člen 5, 5/3, 9, 9/2, 27, 27/2, 27/3, 28, 28/1, 29, 29/1. ZPP člen 214, 337.
pravica do zasebne lastnine – premoženje nezakonitega izvora – sorazmerje med premoženjem in dohodki – ugotavljanje nesorazmernosti – odvzem premoženja – začasno zavarovanje – izvor premoženja – dokazno breme – povezana oseba – izpodbijanje domneve – nedovoljene pritožbene novote – priznana dejstva
V postopku začasnega zavarovanja in začasnega odvzema se smiselno uporabljajo (vsebinske) določbe III. poglavja ZOPNI ter procesne določbe ZIZ. Tudi v tem postopku velja prepoved pritožbenih novot, ki skuša preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in zagotoviti koncentracijo dokazov, pri čemer je hitrost postopkov po ZOPNI eno njegovih bistvenih vodil. Ob odsotnosti slehernega razloga v pritožbi, zakaj so nova dejstva zatrjevana in novi dokazi ponujeni sodišču prvič šele v pritožbenem postopku, jih ni mogoče upoštevati. Meja preizkusa izpodbijanega sklepa je torej zožena in omejena.
V primeru povezanih oseb je bistveno, ali uspe oseba, za katero na podlagi navedb tožeče stranke izhaja, da je „povezana“, dokazati, da premoženje ni nezakonitega izvora. Pri ocenjevanju nesorazmernosti med premoženjem in dohodki te osebe sodišče ni vezano na opravljeno finančno preiskavo, temveč se upošteva vrednost vsega premoženja. Z drugačnim tolmačenjem bi bilo nesorazmerno poseženo v ustavne pravice te osebe.
USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086188
URS člen 39, 39/1. KZ-1 člen 158, 159, 160, 160/4. ZKP člen 299, 299/2, 329, 329/2, 358, 371, 371/1, 371/1-11, 391.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – žaljiva obdolžitev – obrekovanje – razžalitev – zavrnitev dokaznih predlogov – prosta presoja dokazov – dokaz resnice – utemeljen razlog verjeti v resničnost izjav – resničnost trditev – pravica do svobode izražanja – verodostojnost izpovedb prič – trditev oziroma raznašanje informacij – motiv storilca – zavrnitev pritožbe
V okviru načela proste dokazne presoje sodišče izvede le materialnopravno relevantne dokaze, dokazne predloge strank pa zavrne, kadar so odločilna dejstva v zadostni meri razčiščena že na podlagi izvedenih dokazov, nadaljnje dokazovanje pa bi pomenilo zgolj zavlačevanje postopka.
Ne samo, da je imel obtoženec vsaj utemeljen razlog verjeti v resničnost izjav, ki bi sicer mogle škodovati časti in dobremu imenu zasebnega tožilca. Prepričljiva dokazna ocena kaže, da je bila v bistvenem dokazana resničnost trditev.
S posplošenim navajanjem, da se priči zaradi svojega poklicnega delovanja že vrsto let poznata z obtožencem, ni mogoče omajati verodostojnosti njunih izpovedb.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0085919
EKČP člen 6. URS člen 23, 23/1, 25. OZ člen 131, 148, 148/1.
povrnitev premoženjske škode – sojenje v razumnem roku – kršitev pravice do sojenja v razumen roku – protipravnost – vzročna zveza – začetek stečajnega postopka – naravna vzročnost – adekvatna vzročnost – zapadlost odškodninske terjatve
Država je odškodninsko odgovorna za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ne le v primeru neprimernega postopanja sodišča, temveč tudi v primeru, ko je nerazumno dolgo sojenje posledica objektivnega stanja na sodišču. Država je v tem primeru odškodninsko odgovorna, ker ni organizirala pravosodnega sistema tako, da bi lahko sodišča uresničevala zahteve iz 6. člena EKČP oziroma prvega odstavka 23. člena Ustave RS.
Nekaj letni zastoj v postopku ni odločilni vzrok za nastanek škode. Glavni razlog za neizpolnitev tožnikove terjatve s strani njegovega dolžnika je od 30. 9. 2010 dalje njegova insolventnost, kar pa ne izhaja iz sfere toženke.
Tožnikova terjatev na plačilo odškodnine zoper toženko še ni zapadla, saj stečajni postopek nad njegovim dolžnikom še ni zaključen. Zato ni mogoče ugotoviti, kakšna je višina tožnikove škode. Višino tožnikove škode bo namreč mogoče ugotoviti šele, ko bo stečajni postopek zaključen in bo znano, koliko je (bo) tožnik v stečajnem postopku prejel.
USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – SODSTVO
VSL0086121
URS člen 2, 14, 14/2, 22, 23, 23/1, 31. KZ člen 111, 111/1, 111/1-5, 112, 112/6, 169, 169/1, 169/2, 178, 178/2. KZ-1 člen 91, 91/2. ZKP člen 10, 293, 293/3, 357, 357-4, 370, 370/1, 370/1-2, 372, 372-3, 402, 402/3. ZS člen 1, 1/3.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – ustavitev kazenskega postopka – absolutno zastaranje kazenskega pregona – kršitev kazenskega zakona – zmotna uporaba materialnega prava – pravnomočnost sodbe – prenehanje teka zastaranja kazenskega pregona – načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS – razveljavitev pravnomočne sodbe – izredna pravna sredstva – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – preizkus zakonitosti razveljavljene pravnomočne sodbe – neobrazložen odstop od poenotene sodne prakse – trajanje postopka po razveljavitvi pravnomočne sodbe – 2-letni rok za pravnomočen zaključek novega sojenja – odločba Ustavnega sodišča – obvezna veljava odločb Ustavnega sodišča RS – odnos strožjega oziroma milejšega kazenskega zakona – ustavna pritožba – pravno sredstvo sui generis – presoja pravnih posledic razveljavitve pravnomočne sodbe z ustavno odločbo – jezikovna (gramatikalna) in namenska (teleološka) razlaga določb kazenskega zakona ter odločb Ustavnega sodišča RS – kršitev ustavnih pravic – enakost pred zakonom – enako varstvo postopkovnih pravic – prepoved oblastne samovolje – pravna varnost – načelo zaupanja v pravo – Republika Slovenija kot pravna država – sojenje v razumnem roku – prepoved spremembe na slabše v postopku po razveljavitvi obsodilne sodbe – prepoved reformatio in peius – pravni interes – kazenskopravna rehabilitacija – ugoditev pritožbi tožilca – razveljavitev sklepa
S pravnomočnostjo sodbe preneha teči zastaranje kazenskega pregona. Če je pravnomočna sodba razveljavljena, se zakonske določbe o zastaranju v postopku nove razsoje ne uporabljajo. Gre namreč za postopek, ki je namenjen sanaciji instančno ugotovljenih kršitev, ne pa za vnovični kazenski pregon.
Postopek novega sojenja mora biti končan v roku dveh let od razveljavitve prejšnje pravnomočne sodbe. V primeru uporabe KZ-1 kot materialnega predpisa se mora sodišče pri tem opreti na določbo drugega odstavka 91. člena, v primeru uporabe KZ pa na ustavno odločbo U-I-25/07-43 z dne 11. 9. 2008. Ureditvi sta vsebinsko enaki, zato ni mogoče govoriti o odnosu strožjega ali milejšega zakona.
Ne glede na to, da drugi odstavek 91. člena KZ-1 (strogo jezikovno) ureja procesno situacijo razveljavitve pravnomočne sodbe v postopku odločanja o „izrednem pravnem sredstvu“, je v skladu z namensko razlago pravne ureditve kot temelj za razveljavitev pravnomočne sodbe treba šteti tudi ustavno odločbo v postopku presoje ustavne pritožbe kot posebnega pravnega sredstva. Tudi v tem primeru velja 2-letni rok za pravnomočen zaključek ponovljenega sojenja.
Pravilo o prepovedi spremembe na slabše (reformatio in peius) preprečuje, da bi bila odločitev v novem postopku v obtoženčevo škodo. Nedvomno pa je v pravnem interesu obtoženega, da doseže kazenskopravno rehabilitacijo večje teže, ki jo v odnosu do ustavitve kazenskega postopka ali zavrnitve obtožbe zaradi zastaranja kazenskega pregona predstavlja (potencialna) oprostilna sodba.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
VSL0071286
URS člen 8, 26, 56, 56/1. ZOR člen 376, 383. OZ člen 186, 186/3, 186/4, 352, 360. ZSV člen 5. ZZZDR člen 2, 3, 3/2.
kršitev pravic osebnosti – odgovornost države – protipravnost – izbris tožnikove matere iz registra stalnega prebivalstva – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročni zvezi – ravnanje CSD – zaščita tožnika pred družinskim nasiljem – solidarna odgovornost – zastaranje – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – neposredni oškodovanec – izvirnost otrokovih pravic in obveznosti – pravice otroka iz ZSV
Tožnik je z izbrisom njegove matere iz RSP izgubil pravice, ki so mu pripadale iz ZSV kot družinskemu članu upravičenke iz 5. člena ZSV.
Tožnik ne zahteva odškodnine za nepremoženjsko škodo (do katere tudi ni upravičen) iz razloga, ker trpi duševne bolečine zaradi izbrisa njegove matere iz RSP, nepremoženjsko škodo zahteva, ker je tožena stranka z izbrisom njegove matere iz RSP posegla v njegove pravice, ki so mu pripadale kot (takrat) mladoletnemu otroku.