CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00051550
ZPP člen 4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 347, 355, 358, 358-1, 358-2, 358-3, 358-4, 367a, 367a/1. ZNP-1 člen 37, 42. DZ člen 141.
dopuščena revizija - stiki otroka s staršem - varstvo koristi otroka - določitev obsega stikov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - zaslišanje izvedenca - načelo neposrednosti - nasprotja v izreku
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za spremembo odločitve sodišča prve stopnje na podlagi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja brez pritožbene obravnave,
-- ali je II. točka izreka sklepa sodišča druge stopnje v skladu s I. točko izreka sklepa sodišča druge stopnje.
OZ člen 13, 131/1, 179, 179/1. ZPP člen 8, 14, 213, 258, 258/2, 262, 262/1, 262/2, 339, 339/2-8, 379, 379/1. KZ-1 člen 191, 191/1.
dopuščena revizija - ugoditev reviziji - povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - varstvo osebnostnih pravic - kršitev osebnostnih pravic - kaznivo dejanje nasilja v družini - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina škode - dokazno breme glede škode - dokaz z zaslišanjem strank - izostanek tožeče stranke z naroka - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - načelo proste presoje dokazov - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Opustitev dokaza s tožničinim zaslišanjem je bila posledica njene avtonomne odločitve, da se ne odzove vabilu. V nadaljevanju je moralo Vrhovno sodišče pretehtati, ali bi moralo sodišče prve stopnje kljub temu izvesti druge dokaze, ki jih je predlagala tožnica.
Vrhovno sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da tožnica obstoja telesnih bolečin ni dokazala.
Drugačen pa je v konkretnem primeru položaj pri dokazovanju tožničinih duševnih bolečin in strahu. Stališče sodišča druge stopnje, ki je zavrnilo pritožbene očitke glede zavrnitve tožničinega dokaznega predloga z izvedencem glede obstoja duševnih bolečin in strahu, češ da je dokaz neprimeren, ni pravilno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sojenja - zavrnitev predloga
Razlog za prvi prenos pristojnosti je bil, da obravnavana zadeva izvira iz napake, ki naj bi jo storilo krajevno pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Ta okoliščina je po presoji Vrhovnega sodišča pomenila drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V nadaljevanju pa je bila prenesena pristojnost iz Okrajnega sodišča v Kopru na Okrajno sodišče v Novi Gorici, in sicer, ker zdaj na tem sodišču opravlja funkcijo sodnica, ki je vodila izvršilni postopek, zaradi katerega naj bi bila toženka oškodovana. Glede na navedeno ne more biti utemeljen toženkin predlog za vrnitev pristojnosti na ti sodišči, saj tehtni razlogi za prenos pristojnosti še vedno obstajajo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Toženec je mož vpisničarke, ki opravlja delo v kazenskem in nepravdnem vpisniku, v času odsotnosti in poletnih dopustov pa tudi na pravdnem vpisniku pristojnega sodišča, dela pa zaradi majhnosti sodišča ni mogoče drugače organizirati. Prav tako je sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem na pristojnem sodišču intenzivnejše, saj gre za manjše sodišče v manjšem kraju. Ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi na pristojnem sodišču in majhnosti tega sodišča bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivne nepristranskosti odločanja v postopku.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo glede odločitve o soprispevku tožnika in njegovi višini.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost revizije zoper sklep s katerim postopek ni končan - delno zavrženje predloga za dopustitev revizije - predlog za obnovo postopka - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v več odločbah, je postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije v tem delu ni dovoljen.
V ostalem predlog za dopustitev revizije ni utemeljen
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00051585
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 86. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
dopuščena revizija - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - hipoteka - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je prvi odstavek 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) mogoče razlagati tako, da je predpostavka dobre vere zajeta zgolj v 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, in sicer v besedni zvezi „nasprotuje načelu vestnosti in poštenja“, ne pa tudi v 1., 2. in 3. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, predpostavka znatnega neravnotežja pa je zajeta zgolj v 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot, in sicer v besedni zvezi „v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank“, ne pa tudi v 2., 3. in 4. alineji,
- ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede dobre oziroma slabe vere toženke materialnopravno pravilna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - ugoditev predlogu
Bistveno je, da se sodnice civilnega oddelka tega sodišča vsakodnevno srečujejo in občasno posvetujejo. Tako razmerje med sodnicami, ki velja tudi za razmerje med sodnico, ki ji je bila zadeva dodeljena v sojenje in sodnico A.A., bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča lahko povzročila pri strankah postopka in v javnosti dvom v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00051905
ZPP-D člen 7, 8, 212, 367, 367/2, 370, 370/3, 371, 371/1. OZ člen 35, 37, 39, 39/2, 49, 86, 86/1, 119.
direktna revizija - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedni dogovor - ničnost - izpodbojnost - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - oderuška pogodba - elementi oderuštva - predmet pogodbe - subjektivni pogoj - objektivni pogoj - prevara - trditvena podlaga - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za revizijo - izvajanje dokazov - izpodbijanje dokazne ocene - izpodbijanje dejanskega stanja
Revizija s trditvami o napačnem oziroma pristranskem indičnem sklepanju, protispisni dokazni oceni tožnikove izpovedbe ter pomanjkljivi obrazložitvi nedopustno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Ugotovitev, da je bil namen tožnikov češke dediče oškodovati, je preverljivo umeščena v celovito dokazno gradivo. Indično sklepanje sodišča temelji na razumni in logično vzdržni ter preverljivi argumentaciji.
Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru dejanski stan "klasične" prevare iz 49. člena OZ presežen. Ugotovljena dejstva izkazujejo obstoj kvalificirane prevare, ki utemeljuje ničnostno sankcijo na podlagi 86. člena v povezavi s 119. členom OZ. Zaradi nepoznavanja slovenske pravne ureditve dedovanja denacionaliziranega premoženja so bili češki dediči v primerjavi s tožnikoma v izrazito šibkejšem položaju. Ker je bil dogovor sklenjen z glavnim namenom, da se jih pri dedovanju denacionaliziranega premoženja izigra, je nemoralen.
ZPP člen 154, 155, 286.b, 367.a, 367.a/1, 377, 385, 385/2, 385/3, 391. URS člen 26.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - načelo pravnomočnosti - odškodninska odgovornost države - preskakovanje pravnih sredstev - stroški pravdnega postopka - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Odškodninska odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave je skrajno sredstvo. Tožnika sta imela na podlagi prvega odstavka 286.b člena v povezavi z 349. členom ZPP dolžnost opozoriti sodišče, da se z udeležbo odvetnika četrte do šeste tožene stranke v ponovnem sojenju ne strinjata. Na ta način bi lahko dosegla drugačno stroškovno odločitev. Zaradi neizčrpanja razpoložljivih pravnih sredstev posledično ni mogoče govoriti o protipravnosti stroškovne odločitve.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - izvedba dokaznega postopka - pomanjkljiva dokazna ocena - strogi test sorazmernosti - pravica do pritožbe - regresni zahtevek - zavarovalni pogoji - načelo ekonomičnosti
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča druge stopnje potrdi. Na podlagi tako skromnih pritožbenih navedb preizkus pravilnosti določitve sodišča druge stopnje ni mogoč, saj bi šlo že za preizkus po uradni dolžnosti, tega pa ZPP v 357.a členu ne dovoljuje.
izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - statutarno pooblastilo - povečanje osnovnega kapitala - odobreni kapital - prednostna pravica - izključitev prednostne pravice - dopuščena revizija
Pooblastilo upravi družbe v zvezi z institutom odobrenega kapitala je v fazi podelitve pooblastila lahko splošno, ni treba, da so v njem (pravilno v poročilu uprave delničarjem) določeni konkreten namen in utemeljeni razlogi za delno ali popolno izključitev prednostne pravice do novih delnic, kot to določa 337. člen ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - PRAVO DRUŽB
VS00051851
ZGJS člen 26.
javno podjetje - ustanovitelj javnega podjetja - občina - svet županov - ničnost sklepa - uveljavljanje ničnosti - tožba za ugotovitev ničnosti - dopuščena revizija
Tožba za ugotovitev ničnosti sklepa, ki ga sprejme organ katerekoli družbe, ne glede na to, ali bi organ upravljanja kot tak sploh smel biti ustanovljen ali ne, zadeva le organ, ki je sporni sklep sprejel in (predvsem) samo družbo. To pomeni, da je v tej zadevi tožbo za ugotovitev ničnosti sklepa sveta županov mogoče vložiti zgolj in samo proti prvi toženki.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da leasingojemalcu v primeru prenehanja (odstopa) razvezanih leasing pogodb ne pripada presežek vrednosti predmeta leasinga po poplačilu vseh obveznosti do leasingodajalca, saj je leasingodajalec lastnik predmeta leasinga in ni zakonske podlage za takšen zahtevek.
ZOZP člen 18, 18/1. OZ člen 169, 963, 963/1. ZPIZ-1 člen 2.
odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - smrt zavarovanca - zavarovalno kritje (jamstvo) - načelo popolne odškodnine - ocena ustavnosti ZOZP - sistemska razlaga zakona - dopuščena revizija
V primeru, ko je posledica prometne nesreče smrt zavarovanca, tožeča stranka ni upravičena do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZOZP.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Iz fotokopirane vročilnice je razvidno, da je bila sodba pritožbenega sodišča pooblaščencu toženke vročena 7. 9. 2021, in sicer v poštni predal po določbi prvega in četrtega odstavka 139.b člena ZPP. Rok za vložitev predloga se je tako iztekel (v četrtek) 7. 10. 2021. Ker je bil predlog na pošto priporočeno oddan šele 8. 10. 2021, je prepozen.