Rubež terjatve ne predstavlja situacije, v kateri je pobot v vsakem primeru izključen. Z oziroma na omejitev razpolaganja, kakršno predstavlja rubež, pobotne izjave vsekakor ne more dati upnik terjatve, ki se rubi (v konkretnem primeru dolžnik po izpodbijanem sklepu o izvršbi). Glede dolžnika pa velja po OZ posebno pravilo, ki dopušča dolžniku zarubljene terjatve, da s pobotno izjavo doseže prenehanje medsebojnih obveznosti pod pogojem, da je njegova terjatev zapadla pred tem, ko je bil opravljen rubež (317. člen OZ).
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 34, 34/4.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - upoštevanje nepremičnega premoženja
V zadevi ni spora o obsegu in vrednosti tožnikovega premoženja, sporno pa tudi ni, da je davčni organ v sodnem izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičninah pridobil zastavno pravico. Odločitev, da se pri ugotavljanju pogojev za odpis davčnega dolga navedeno premoženje tožnika v celoti upošteva, je skladna z določbo 34. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku.
Relevanten potrošnik je oseba, ki je razumno obveščena, pozorna in pazljiva, pri čemer pa se raven pozornosti spreminja v odvisnosti od blaga. Tako je potrošnikova splošna raven pozornosti nižja pri vsakodnevnem blagu in višja pri dragem blagu. V primeru poskusa registracije znamke v tujem jeziku pa je uspešnost registracije odvisna tudi od tega, kako široko se ta jezik govori v Sloveniji, kako znana je beseda in koliko je običajno, da se tuja beseda uporablja v neki trgovini.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/1, 93/3, 98, 98/2. ZPNačrt člen 42, 42/2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja BS 2/5 Nove Stožice člen 16, 17.
razlastitev - javna korist - načelo sorazmernosti
Zakonska abstraktna opredelitev javne koristi ne sme biti bianco pooblastilo, temveč je treba obstoj javne koristi presojati v vsakem primeru posebej, pri čemer je treba upoštevati načelo sorazmernosti.
vojni veteran - zahteva za priznanje pravic po ZVV - začetek uveljavljanja pravice - plačilo zdravstvenih storitev
Po presoji sodišča je bila odločitev prvostopnega organa o (delni) zavrnitvi tožnikove zahteve pravilna, saj zakon priznanje pravice, ki izhaja iz pridobljenega statusa vojnega veterana, časovno veže na uveljavitev takšne zahteve, torej na uveljavitev zahteve po priznanju v ZVV naštetih pravic, in ne od pridobitve statusa vojnega veterana.
dedovanje - omejitev dedovanja - odločba občine o predlogu za omejitev dedovanja
Odločba občine o predlogu za omejitev dedovanja ne posega v pravice ali pravne koristi tožnika. Občina kot dajalka pomoči bo namreč zahtevek za izločitev dela premoženja zapustnice po 128. členu ZD morala uveljavljati in izkazati v zapuščinskem postopku; v tem postopku bo tožnik, če je dedič, kot trdi, imel možnost varovati svoje pravice do zapuščine.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi
Da je tožnik nepremičnino pridobil na podlagi sodne odločbe, ki nadomešča prodajno pogodbo, je nesporno. Spora tudi ni, da je nabavna vrednost (kupnina) pravnomočno določena v višini 1.405,96 EUR. Ob povedanem je davčni organ pravilno uporabil 2. odstavek 98. člena ZDoh-2 in nabavno vrednost kapitala ugotovil z upoštevanjem navedene nabavne vrednosti.
Da je toženka odmerila komunalni prispevek v celoti, obenem pa odločila, da je tožnik dolžan plačati le del tega zneska, medtem ko mu bo za preostanek (za nezgrajeno komunalno opremo) kljub opravljeni odmeri izdana končna odločba, predstavlja nasprotje v samem izreku. Pravilno bi bilo, da bi odmerila komunalni prispevek v obsegu, ki ima podlago v določbah ZPNačrt, saj je tako odmerjeni znesek zavezanec tudi dolžan plačati. V primeru izgradnje nove komunalne opreme po času, ko je bil zavezancu že odmerjen komunalni prispevek na njegovo zahtevo zaradi potrebe gradnje, pa je občina upravičena izdati odločbo po uradni dolžnosti (7. odstavek 79. člena ZPNačrt).
Za odmero komunalnega prispevka iz naslova izgradnje elektroenergetskega omrežja ni odločilno dejstvo, ali je občina sama gradila to omrežje, ampak to, ali ga je mogoče uvrstiti med enega od objektov, ki so v upravljanju izvajalcev lokalnih gospodarskih javnih služb.
Ker ceste niso vrsta komunalne opreme, za uporabo katere bi bilo treba izvesti priključek za odjem, za odmero ni relevantno, ali javna pot oziroma cesta sega vse do tožnikovega zemljišča.
predhodno vprašanje - gradbeno dovoljenje - upravni postopek - pravica graditi - nadaljevanje postopka o glavni stvari - ugovori stranskega udeleženca
Dokončnost upravne odločbe, s katero se odloča o vprašanju obstoja neke pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna tudi odločitev o glavni stvari (predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP), je tisti mejnik, s katerim ZUP v 152. členu pogojuje nadaljevanje odločanja o glavni stvari v primerih, ko je upravni organ prekinil postopek, da bi se rešilo predhodno vprašanje pri pristojnem organu.
Glede na določbo 1. in 2. odstavka 43. člena ZUP stranski udeleženec ne more uspešno uveljavljati ugovorov, s katerimi ne varuje svojih pravic.
Sklep o neizločitvi načelnice ne sodi med sklepe, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, zato ne uživa samostojnega pravnega varstva v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 64, 64/4. ZGO-1 člen 62, 62/2, 62/2-1, 67, 67/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za del objekta - stranski udeleženec - tožbeni ugovori stranskega udeleženca - pravni interes stranskega udeleženca - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Stranski udeleženec v upravnem sporu sicer lahko opozarja na vse nepravilnosti, vendar pa bo uspešen le z ugovorom, kadar bo zatrjevana nepravilnost imela vpliv na njegov pravno varovani položaj.
Lastniki nepremičnin so pravno varovani le v primeru bistvenih (prepovedanih, prekomernih) imisij iz 1. odstavka 75. člena SPZ. Če bo do njih prišlo, bo imel tožnik možnost zahtevati sodno varstvo na podlagi civilnopravnih predpisov.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Ker tožnik k vlogi za odobritev pravnega posla ni predložil kupoprodajne pogodbe, tega pa ni storil niti po pozivu organa, je organ pravilno ravnal, ko je vlogo tožnika po določbi 2. odstavka 67. člena ZUP zavrgel.
ZUreP-1 člen 104, 110, 110/9. SPZ člen 31, 99, 212, 216.
upravna izvršba - odločba o ustanovitvi služnosti v javno korist - varstvo izvrševanja služnosti
Tožeča stranka meni, da bi moral upravni organ dovoliti izvršitev dokončne odločbe, s katero je bila ustanovljena služnost v javno korist, z vsebino, ki vključuje tudi dostop do javne infrastrukture, ker ji je služnostni zavezanec dostop preprečil. Varstvo izvrševanja služnosti pred neupravičenim motenjem služnostnega upravičenca pa ne pomeni izvršitve upravne odločbe, s katero je bila služnost ustanovljena (ta se je izvršila s samo izdajo odločbe oziroma njeno dokončnostjo), pač pa je služnostni upravičenec upravičen, da varuje vzpostavljeno razmerje pred motenjem na podlagi splošnih predpisov, ki urejajo služnosti (SPZ, člen 31, 99 212) ali na podlagi določb o posestnem varstvu).
Prijavljeni tridimenzionalni znak glušnika je po svojem vizualnem in pomenskem učinku jasna in nedvoumna oblika glušnika in zato presplošen, saj ne vsebuje nobenega dodatnega razlikovalnega elementa. Zato se z njegovo registracijo ne bi uresničil namen zakona. Za določeno prijavljeno blago iz razreda 12 in 37 pa je zavajajoč, saj proizvod, katerega vsebina je prijavljeni znak, kaže na popolnoma drugačno vrsto blaga in storitev, kot jih želi prijavitelj zaščititi.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZSS člen 21a. URS člen 23, 25.
imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - obvestilo o izbiri - upravni spor - poseg v ustavne pravice - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva in do učinkovitega pravnega sredstva, do katere naj bi prišlo zaradi nepravilne vročitve, je po presoji sodišča podana in se lahko uveljavlja samo, če se hkrati uveljavlja nezakonitost izpodbijanega akta. Šele v tem primeru je namreč sploh možno uveljavljati, da zahtevano sodno oziroma pravno varstvo in učinkovito.
ZJC člen 25, 25/2, 31. ZUreP-1 člen 102, 102/1, 104, 111, 111/1. URS člen 69.
razlastitev - rok za pričetek gradnje - pravica do vrnitve razlaščene nepremičnine
Rok, vezan na neko bodoče in negotovo dejstvo, pomeni nezmožnost uresničitve pravice do vrnitve nepremičnine. S tako določenim rokom ni opredeljena situacija, ko do uresničitve razlastitvenega namena sploh ne pride oz. ne pride v določenem obdobju.