spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telekomunikacijske storitve - cena storitev - gostovanje v tujini
Glede na povzete določbe predpisov in vsebino naročniške pogodbe, sklenjene med predlagateljico in tožnikom, kamor spadajo tudi Splošni pogoji kot njen sestavni del, sodišče sodi, da je tožnik s tem, ko je predlagateljici poslal SMS z vsebino o preseženem limitu prenosa podatkov, storil več, kot bi moral, zaradi česar že iz tega razloga ni mogoče slediti toženkini razlagi, da je ravno zaradi takega ravnanja dolžan storiti še več.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - davčni rezident - središče osebnih in ekonomskih interesov
Oba davčna organa sta ugotavljala oziroma tehtala, v kateri državi ležijo za tožnika močnejši ekonomski in osebni interesi. Pri tem sta utemeljeno in skladno z upravnosodno prakso dala prednost tožnikovim osebnim interesom ter svojo presojo dovolj prepričljivo utemeljila na obstoječi izvenzakonski zvezi ter na tožnikovem začasnem, pa vendarle zagotovljenem bivališču na naslovu, kjer živi izvenzakonska partnerka in kar tudi po presoji sodišča pomeni, da tožnik v Sloveniji ohranja bivališče oziroma dom, ki mu je stalno na razpolago. Nasproti tem okoliščinam stoji prijavljeno stalno prebivališče (v hotelu) v Katarju ter članstvo v športnih klubih, kar sicer pomeni določene vezi, ki jih ima tožnik v tujini, vendar so že omenjene osebne vezi v Sloveniji tudi po presoji sodišča močnejše od tistih, ki jih ima v Katarju.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožbena novota - izvršba
Organ za BPP je utemeljeno zaključil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo tožbe, saj s predloženimi listinami izkazuje le, da zoper njega poteka več izvršilnih postopkov zaradi neplačanih računov.
ZEN člen 45, 45/1, 45/1-1, 48, 51, 51/3, 51/3-1. ZJC člen 14, 14/1, 14/1-1. ZUreP-1 člen 92-108. ZJC-B člen 19.
ureditev meje - parcelacija - cesta - razlastitev
Določbi 13. in 14. člena ZCes-1 je mogoče uporabiti le v primerih, ko cesta (po dejanski rabi - v naravi) poteka po parcelah izven meja parcele, ki je kot cesta evidentirana v zemljiškem katastru. Torej v primeru, ko ima površina izven parcele, ki je evidentirana kot cesta, uporabo, kot jo opredeljuje 5. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1.
V primerih, ko cesta poteka po zasebnem zemljišču ali pa bo zaradi rekonstrukcije in razširitve ceste poseženo na zasebna zemljišča, določbi 13. in 14. člena ZCes-1 nista neposredno uporabni za uvedbo postopka parcelacije. Že iz drugega odstavka 12. člena ZCes-1 izhaja, da je pred izgradnjo treba upoštevati, da se posega v zasebno lastnino in zemljišča pridobiti, ali na podlagi pravnega posla oziroma v postopku razlastitve.
Šele na podlagi pridobljene stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma tekom postopka razlastitve, sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za evidentiranje meje in izvedbo parcelacije.
ZDavP-2 člen 308, 308/1. ZDoh-2 člen 48, 48/3, 48/3-2. ZSDP-1 člen 50.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčna osnova - normirani odhodki - starševski dopust - skrajšani delovni čas - vodenje poslovnih knjig
ZSDP-1 ugotavlja, da sta podlagi za zavarovanje dve. Deloma se podlaga nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, ki na območju RS samostojno opravlja pridobitno ali gospodarsko dejavnost (005), deloma na upravičenca do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (072). Podlaga za takšno zavarovanje je določena v sedmem odstavku 50. člena ZSDP-1, ki določa pravico staršev do krajšega delovnega časa in s tem tudi pravico do plačila prispevka za socialno varnost zaradi starševstva. V takem primeru lahko starš koristi krajši delovni čas, ki mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - tožba zastopnika javnega interesa
Sodišče je pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe izhajalo iz stališča, da ko so enkrat podatki razkriti (pri čemer je potrebno upoštevati, da je odločba izvršljiva že pred njeno pravnomočnostjo), vrnitev v prejšnje stanje ni več mogoče, kar je tudi razlog za ugoditev zahtevi za izdajo začasne odredbe.
Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi to, da v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu velja, da če organ zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, je dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca poslati zahtevani dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, kar pomeni, da če tožbo vloži organ, se izvršitev odločbe zadrži po samem zakonu. V obravnavanem primeru sicer tožeča stranka nima statusa organa in ga tudi ne zastopa, saj vlaga tožbo kot zastopnik javnega interesa in ne kot zastopnik AJPES. Zaradi tega tožba tožeče stranke v tem svojstvu (kot zastopnika javnega interesa) sama po sebi ne zadrži izvršitve odločbe.
Sporočilo o prispelem pismu je javna listina. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje.
Toženka je imela podlago, da je za odmero letnega plačila uporabila celoten prihodek tožnika, pridobljen po podatkih AJPES-a.
trošarina - vračilo trošarine za komercialni namen - obnova postopka plačila trošarine
Vozila kanal-jet v osnovi niso namenjena izključno cestnemu prevozu blaga, z njimi se opravljajo storitve čiščenja, zaradi česar ne izpolnjujejo pogojev za vračilo trošarine za komercialni namen.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - pogoji za izdajo dovoljenja - izdaja soglasja
Soglasodajalec je upravičeno zavrnil izdajo soglasja, saj niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZZSDT za izdajo soglasja za podaljšanje enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tujca pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - sprememba lokacijskih pogojev - etažnost objekta
Predlagana sprememba gradbenega dovoljenja se nanaša, med drugim, tudi na spremembo etažnosti objekta in spremembe glede vkopa kleti. Vse to so po mnenju sodišča take spremembe, ki vplivajo na že izdane lokacijske pogoje. To pa pomeni, da za tako spremenjeno gradnjo ne zadošča le sprememba izdanega gradbenega dovoljenja, pač pa je treba izdati novo gradbeno dovoljenje.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravna zadeva - pogoji za dodelitev sredstev - subsidiarna uporaba ZUP
Odločanje na podlagi Javnega razpisa nima značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP in gre za odločanje o drugi javnopravni stvari. Pri odločanju o taki stvari se določbe ZUP uporabljajo primeroma, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.
Kolikor tožena stranka oceni, da določen strošek ni upravičen, tega stroška ne prizna, posledično pa prijavitelju dodeli nižji znesek sofinanciranja, ob predpostavki, da preostali znesek še vedno izpolnjuje pogoje za sofinanciranje po Javnem razpisu.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe
Če je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, sodišče tožbo s sklepom zavrže.
Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pristojni organ po opravljenem preizkusu zahtevo stranke s sklepom zavrže, če o isti stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - ugovori lastnika sosednjega zemljišča - vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - projektna dokumentacija
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja so navedeni pričakovani vplivi, ki jih bo nameravana gradnja povzročila v času gradnje oziroma izvajanja del in ko bo objekt v uporabi oziroma obratovanju ter ukrepi za preprečitev oziroma zmanjševanje pričakovanih vplivov na okolico. Iz PGD izhaja, da negativnih vplivov objekta na okolico ne bo. Kakor izhaja iz upravnega spisa je upravni organ prve stopnje tožnika pozval, da za svoje trditve, kar pomeni tudi za trditev o negativnih vplivih razširitve pokopališča na okolico predloži dokaze, ki bi izkazovali nasprotno. Do škodljivih posegov na zemljišča tožnika bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje. Tožnik pa niti v postopku izdaje izpodbijane odločbe, niti v nadaljnjem postopku ni predložil nobene študije ali dokaza, izdelane s strani pooblaščenega inženirja, ki bi izkazoval drugače.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - točkovanje vloge - bivanje v neprimernem stanovanju
Glede na to, da je tožnik svoj stanovanjski status opredelil, kot status udeleženca razpisa brez stanovanja, ne more uveljavljati in prejeti točke iz kriterijev, ki se nanašajo na kvaliteto bivanja in primernost površine stanovanja, saj dejansko stanje prijavljenih in ugotovljenih stanovanjskih razmer tega ne upravičujejo glede na to, da je tožnik opredeljen kot udeleženec razpisa brez stanovanja.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Dokaz s postavitvijo izvedenca in predloženi orto foto posnetki niso dokazi, ki jih tožnica brez svoje krivde ni mogla predložiti že v postopku, katerega želi obnoviti, kaj takega pa v predlogu za obnovo postopka niti ni zatrjevala.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - neposredni uporabnik zemljišča
V zadevi ni sporno, da tožnik uporablja objekte na naslovu B., saj tam živi. To pomeni, da neposredno uporablja tudi zazidano stavbno zemljišče, zato je dolžen plačati nadomestilo za njegovo uporabo. Za odločitev v zadevi tako ni pomembna okoliščina, da je lastninska pravica zaradi nedokončanega zapuščinskega postopka še vedno vpisana na njegovega pokojnega očeta.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno zemljišče - vplivi na vodni režim ali stanje voda
Za presojo, ali se obravnavna zemljišča štejejo kot vodna, ni odločilno (kot zmotno meni tožnik), ali so kot taka evidentirana v javnih evidencah, temveč le, ali izpolnjujejo pogoje, predpisane v 11. oziroma 14. členu ZV-1.