akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - mnenje občine - izvrševanje upravne funkcije - soglasje občine
Izpodbijano mnenje ni upravni akt v smislu navedenih določb ZUS-1. Iz njega namreč izhaja, da ga je toženka izdala na podlagi določbe 4. alineje sedmega odstavka 73. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu, ki določa, da se za vsako gradnjo pomožno kmetijsko gozdarskega objekta (nezahtevni in enostavni objekti), v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov, izjemoma lahko dovoli gradnja zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, ob pogojih navedenih v tej določbi ter ob pogoju, da se za vsak poseg pridobi mnenje občinskega upravnega organa. Navedeno pomeni, da občina izpodbijanega mnenja ni izdala v okviru izvrševanja upravne funkcije. Takšno funkcijo bi občinski upravni organ imel le, če bi bilo zahtevano soglasje za gradnjo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, za priključitev objekta na to infrastrukturo ali pa za gradnjo v varovanem območju, občina pa bi bila pristojna za njegovo izdajo in s tem soglasodajalka v smislu določb 49. b in 49. c člena ZGO-1.
ZZZDR člen 178. ZUS-1 člen 28, 28/2, 36, 36/1, 36/1-3.
skrbništvo - postavitev skrbnika - molk organa - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Ker tožnik ni bil stranka, niti stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega akta, to posledično pomeni, da z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o pravici ali pravni koristi tožnika. Če torej tožnik ni imel zahtevanega položaja v postopku, procesna legitimacija za sprožitev upravnega spora ni podana.
kataster stavb - sprememba podatkov v katastru stavb - skrajšani ugotovitveni postopek
Postopek je potekal po določbi prvega odstavka 44. člena ZUP, ki določa skrajšani ugotovitveni postopek. Peti odstavek 95. člena ZEN namreč določa, da v primeru, če geodetska uprava ugotovi, da elaborat spremembe podatkov katastra stavb izpolnjuje vse pogoje iz tega člena, potem po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o vpisu spremembe podatkov katastra stavb.
odlog plačila davčnega dolga - pogoji za odlog - hujša gospodarska škoda - trajnejša nelikvidnost
Ugotovljena trajnejša nelikvidnost po presoji sodišča pomeni, da je izpolnjen pogoj za začetek enega od insolvenčnih postopkov, kar posledično pomeni tudi, da pogoj za ugodno rešitev vloge na podlagi prvega odstavka 41. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem posotpku ni izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožena stranka je določbe ZBPP uporabila na ta način, da je v konkretni zadevi izčrpno in natančno preizkusila sodbo prvostopenjskega sodišča v povezavi z razlogi, ki jih je pojasnilo drugostopenjsko sodišče glede na vloženo pritožbo. Ob upoštevanju navedenega je ugotovila in pojasnila, zakaj meni, da gre za očitno nerazumno zadevo. Tožnik je v postopku pred Višjim sodiščem v Ljubljani navajal enake razloge, kot jih navaja tudi v prošnji za BPP za vložitev ZVZ in sami ZVZ, ki jo je priložil prošnji, čemur tožnik niti ne nasprotuje. Iz sodbe višjega sodišča pa izhaja, da je bilo odgovorjeno na vse tožnikove očitke. Tožena stranka je tako tudi po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ni izkazal utemeljenih razlogov za vložitev ZVZ in ni verjetnih izgledov za uspeh z ZVZ.
carina - naknadna izdaja potrdila o gibanju blaga - prekrškovni postopek - zahteva za obnovo postopka
V prvi točki izreka se predlog tožeče stranke za obnovo postopka zavrže zato, ker po določbah ZP-1 obnova postopka kot izredno pravno sredstvo v prekrškovnem postopku ni dovoljena. V drugi točki izreka pa zato, ker ob odločanju o predlogu za obnovo upravne odločbe še niso bile dokončne, saj je po nespornih podatkih upravnih spisov tožeča stranka zoper vse tri odločbe vložila pritožbo. Postopka, ki ni končan z dokončno odločbo, pa v skladu z določbami 260. člena ZUP ni mogoče obnoviti in zato ni izpolnjen pogoj za uvedbo obnove. K temu drugostopni organ z ozirom na vsebino predloga za obnovo še pravilno doda, da bi bilo potrebno tudi v primeru, če bi bile določbe dokončne, predlog za obnovo zavreči, ker ni podan obnovitveni razlog. Tožeča stranka namreč s svojimi navedbami, v katerih se sklicuje na odgovor evropske Komisije, skuša dokazati napačno uporabo materialnega prava, zmotna uporaba prava pa po določbah 260. člena ZUP ni obnovitveni razlog.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - čezmejni delovni migrant - davčne ugodnosti - rok za uveljavitev olajšave - prekluzivni rok
Iz spisov jasno in nedvoumno sledi, da tožnica ni vložila samoprijave iz 63. člena ZDavP-2, kot se navaja v tožbi. Kot izhaja iz listin, ki so v spisih, je bila tožnica s strani davčnega organa dvakrat pozvana, da vloži davčno napoved za dohodke, ki jih je prejela v tujini. Ker tega ni storila, ji je bila dohodnina odmerjena na podlagi podatka o dohodku, ki ga je davčni organ pridobil iz Avstrije. Čim pa je tako, so vsa tožbena izvajanja, ki se nanašajo na upravičenja, ki naj bi jih imela tožnica v zvezi z uveljavljanjem davčnih ugodnosti ob vložitvi samoprijave, za presojo oziroma za odločanje v konkretnem primeru nebistvena in ne samo neprepričljiva. Stroške za prevoz in prehrano ter olajšavo za čezmejne delovne migrante je tožnica po (neprerekanih) podatkih spisov uveljavljala šele v pritožbi zoper izpodbijano odmerno odločbo. To pa pomeni, da je omenjene davčne ugodnosti uveljavljala po poteku predpisanih rokov, vključno s tistimi za samoprijavo, in da ji zato ugodnosti že iz tega razloga upravičeno niso bile priznane.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved reklamiranja tobaka in tobačnih izdelkov - restriktivna razlaga izjem
ZOUTI ne določa, da bi morali biti tobačni izdelki, da bi šlo za prepovedano oglaševanje, predstavljeni z dodatnimi oznakami ali/in kakšnimi dodatnimi posebnimi učinki, torej na način, ki bi neposredno nagovarjal potrošnika k nakupu tobačnih izdelkov in tobaka ter s tem k njihovi uporabi, prav tako ne določa mesta, kjer naj bi prodajalec postavil oziroma namestil tobačne izdelke oziroma tobak, temveč kot (prepovedano) oglaševanje (razen v primerih 11. člena ZOUTI) določa kakršnokoli sporočilo (ali priporočilo) oziroma dejanje, ki vodi ali lahko vodi oziroma naj bi vodilo k nakupu oziroma uporabi tobačnih izdelkov oziroma tobaka.
ZOUTI sicer ne podaja definicije ''prodajalna tobačnih izdelkov'', vendar je po mnenju sodišča to lahko le prodajalna, ki ima takšno dejavnost vpisano v poslovni register. Takšen vpis v Standardno klasifikacijo dejavnosti pod šifro 47.260 pa pravni red v RS dopušča od leta 2008. Le takšno prodajalno pa je tudi v smislu tretje alineje 11. člena ZOUTI šteti za prodajalno tobačnih izdelkov.
Delež prodaje tobačnih izdelkov glede na delež prodaje ostalih izdelkov ne more predstavljati edinega pravno relevantnega kriterija, na podlagi katerega bi bila možna opredelitev ''specialnosti'' prodajalne.
ZDavP-2 člen 146, 146/1, 157, 157/5. ZUP člen 179, 180.
davčna izvršba - izvršilni naslov - klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti - sprememba potrdila - zastaranje
Potrdilo o pravnomočnosti je (enako kot potrdilo o izvršljivosti) potrdilo v smislu 179. člena ZUP in ga, kot pravilno ugotavlja pritožbeni organ, ni mogoče z uspehom izpodbijati v postopku davčne izvršbe. Če stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, zatrjuje, da potrdilo ali druga listina, izdana na podlagi 179. ali 180. člena ZUP, ni v skladu s podatki iz uradne evidence, lahko zahteva spremembo potrdila oziroma druge listine. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma drugo listino oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180. a člena ZUP). Stranka mora torej v primeru, ko se z vsebino potrdila v upravnem postopku ne strinja, zahtevati spremembo pri organu, ki ga je izdal.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja dela - pogodba civilnega prava - elementi delovnega razmerja - samostojni podjetnik
Delavke so delo opravljale osebno v prostorih tožeče stranke z njenimi sredstvi, bile so vključene v organiziran delovni proces delodajalca, za opravljeno delo pa so prejele dogovorjeno plačilo, določeno v fiksnem mesečnem znesku. Svojo prisotnost na delu so evidentirale enako kot ostali zaposleni, imele so službeno kartico. Sodišče se strinja z ugotovitvijo, da so delavke delale po navodilih tožeče stranke, kar potrjuje vsebina sklenjenih pogodb. Samostojne podjetnice so bile namreč zavezane upoštevati morebitna navodila, zahteve in usmeritve tožeče stranke, kot tudi njene splošne akte. Delavke so torej tudi po 1. 2. 2013 delo opravljale na enak oziroma primerljiv način in v enakih oziroma primerljivih okoliščinah, zato je njihov status po določbah ZDR-1 enak statusu, kot so ga imele pred 1. 2. 2013.
Tožeča stranka razmerje z delavkami opisuje kot poslovno sodelovanje med dvema gospodarskim subjektoma, čemur sodišče ne sledi. Pogodbe o poslovnem sodelovanju so sicer sklenjene med samostojnim podjetnikom in gospodarsko družbo, vendar je bistveno, kakšna je bila dejanska vsebina pravnega razmerja med strankama in ne s kakšnim formalnim oziroma pisnim sporazumom sta stranki poimenovali njuno razmerje. Odločilna je torej vsebina dejanskega in ne le formalnega razmerja. S prepovedjo opravljanja dela na način, ki ni skladen z ZDR-1, nista bili kršeni pravica do svobodne gospodarske pobude in pravica do svobode dela.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji javnega razpisa - društvo v javnem interesu - meje preizkusa odločbe
Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev odpravi le v primeru, če je argumentacija očitno nerazumna.
davek na promet nepremičnin - odplačen prenos lastninske pravice - sodna poravnava
Namen sklenitev sodne poravnave za nastanek davčnopravnih posledic ni odločilen. Pomemben je način izvedbe pravnega posla. Ta pa je bil nedvomno izveden na odplačen način, zato tožeča stranka ne more uspeti z navedbami, da v konkretnem primeru ni šlo za prodajo, temveč za ureditev solastnih razmerij ter da pri prenosu solastnega deleža ni šlo za kupnino, temveč le za odmeno oziroma odškodnino.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - boniteta - cena letalskih prevozov - redna vozovnica - standby vozovnica - določitev tržne cene
Po mnenju sodišča ni mogoče trditi, da standby vozovnica že zaradi dejstva posebnosti ne more biti boniteta, saj v smislu 4. točke drugega odstavka 39. člena ZDoh-2 lahko predstavlja nuden popust pri prodaji blaga in storitev. Prav tako iz tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2, ki določa, kaj se po zakonu ne šteje za boniteto, ne izhaja, da bi bila standby vozovnica ugodnost, ki ne predstavlja bonitete. Dejansko vprašanje v konkretni zadevi pa je, ali je bil znesek bonitete pravilno ovrednoten v skladu s 43. členom ZDoh-2. Pri tem se sodišče strinja s tožečo stranko, ne nasprotuje pa tej ugotovitvi tudi tožena stranka, da sta standby in redna vozovnica različni kategoriji. Zato po mnenju sodišča redna cena letalske vozovnice tudi z upoštevanjem popustov in akcijskih cen, ne more predstavljati primerljive tržne cene za standby vozovnico, saj se kot že ugotovljeno zgoraj, obe vozovnici ne ločita zgolj glede na ceno. V tem primeru bi morala zato tožena stranka znesek bonitete določiti na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete, kot to določa 43. člen ZDoh-2.
Tožnica ima prav, da je prvostopni organ napačno uporabil materialno pravo, ko je, ob upoštevanju ugotovitev izvedenke, določil višino vlaganj, ki naj se povrnejo tožnici, zgolj v višini razlike med vrednostjo nepremičnine ob podržavljenju in vrednostjo nepremičnine po stanju v času vračanja, zmanjšano za amortizacijo, torej po metodologiji, ki jo za vrednotenje premoženja predpisuje ZDen v 44. členu in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. V primerih, kakršen je obravnavani, gre za drugačno ureditev in posledično drugačno metodologijo pri ugotavljanju vrednosti vlaganj kot v primerih, ko vlaganja uveljavljajo pravne osebe.
ZPVAS člen 1, 1/1, 1/3, 5, 5/2, 8, 8/2, 9, 9/3.. ZUP člen 42, 43.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - stranka v upravnem postopku
Organ je sprejel pravilen zaključek, da tožnikom ni mogoče priznati lastnosti stranke ali stranskega udeleženca v postopku vračanja odvzetih premoženjskih pravic po ZPVAS. Ta zakon namreč daje aktivno legitimacijo za vložitev tovrstne zahteve članom agrarnih skupnosti, organiziranih po tem zakonu (8. člen ZPVAS).
Po ZPVAS in ZDen se pravno nasledstvo presoja glede na določbe zakona o dedovanju, ne pa na prehod premoženja od ene osebe na drugo osebo z nakupom kot pravnim poslom.
Prva tožnica bi morala ob pravočasni vložitvi zahteve izkazati tudi, da je članica agrarne skupnosti, kar pa ni.
koncentracije - priglasitev koncentracije - stranka v postopku - rok za vložitev zahteve za priznanje statusa stranke
Ni sporno, da je toženka izvleček sklepa o začetku postopka presoje skladnosti priglašene koncentracije podjetij objavila 17. 6. 2015, in da je zahtevo tožnika, naj se mu omogoči udeležbo v postopku, prejela 8. 12. 2015. Ti nesporni dejstvi, na kateri se toženka sklicuje tudi v izpodbijanem sklepu, pa po presoji sodišča, glede na določbi tretjega odstavka 16. člena ZPOmK-1 in 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 15. člena ZPOmK-1), na kateri toženka tudi opira izpodbijani sklep, dajeta podlago za (formalno) odločitev, kot jo je sprejela toženka, to je za zavrženje tožnikove zahteve kot prepozne.
Opravljena primerjava (različnega blaga) je nezadostna, saj je izpustila iz primerjave celo vrsto proizvodov, ki jih tožnik deloma našteva, ki jih ni primerjala s proizvodi znamk tožnika, so pa v izreku odločbe razvrščeni med tiste proizvode, ki jih šteje kot nepodobne ali nekomplementarne in za katere bo dopustila registracijo.
Primerjavo je treba opraviti z uporabo vseh kriterijev, po katerih se opravlja primerjava podobnosti blaga ter jo tudi ustrezno obrazložiti, da je možen preizkus odločbe. Odvisno od vrste blaga oziroma storitev ima lahko kateri od kriterijev bistveno večjo težo od drugih. V splošnem pa velja, da je teža posameznega faktorja odvisna od njegovega vpliva na možno verjetnost zmede glede izvora blaga oziroma storitev.
davek na dodano vrednost - oprostitev plačila davka - izvajanje dejavnosti v javnem interesu - obdavčljiva dejavnost
Tožnik ne izvaja storitev vzgoje in izobraževanja (kot jo določa 66. člen PZDDV-1). Dobava dijaških in študentskih izkaznic ter nalepk ne predstavlja dobave, ki je neposredno povezana s storitvami vzgoje in izobraževanja. Posledično tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 8. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - fiktiven pravni posel
Opravljanje dejavnosti oziroma lastništvo sta dve povsem različni pravni kategoriji. Drži, da vpis v sodni register pomeni le deklaratoren vpis, in da zato v zadevi ne gre za stvar, ki bi bila že pravnomočno razsojena oziroma, ki veže davčni organ. Stranka, ki ji je bil vpis zavrnjen, lahko zato svoj predlog ponovno vloži. Iz podatkov v spisu nadalje tudi izhaja, da se po prodaji spornega deleža družbe C. d.o.o., z omenjeno družbo v smislu dejavnosti ni dogajalo ničesar. To pa pomeni po eni strani pritrditev dejstvu, ki ga navaja tožnik, da ne gre za simuliran pravni posel, po katerem bi sam še naprej opravljal dejavnost v omenjeni družbi, oziroma po drugi strani, da odvetniška družba dejavnosti, ki je v omenjeni družbi ne more opravljati, tudi dejansko ne opravlja. Okoliščine ali je v zadevi dejansko šlo za simuliran ali fiktiven navidezni posel, je zato po mnenju sodišča v zadevi potrebno ponovno zanesljivo ugotoviti.
ZBPP člen 24. ZPP člen 367b. ZDSS-1 člen 31, 31-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zamuda roka za dopustitev revizije - revizija v socialnem sporu
Na podlagi 367. b člena ZPP je mogoče predlog za dopustitev revizije vložiti v roku 30 dni od vročitve pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. V konkretnem primeru je rok za vložitev predloga za revizijo v vseh socialnih sporih že zdavnaj potekel. Rok za vložitev predloga za dopustitev revizije je procesni rok, zamuda roka pa narekuje zavrženje predloga. Po določbi 4. točke 31. člena ZDSS revizija v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja, ni dovoljena, kar je še dodatni razlog, da je tožnikova zadeva očitno nerazumna oz. da nima verjetnega izgleda za uspeh.