ZUP člen 267, 267/3. ZBan-2 člen 53, 53/1, 53/1-2.
prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta - obsodba zaradi kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov - obnova postopka
Iz odločbe ni razvidno katero paleto meril in možnih okoliščin je tožena stranka poleg pravnomočne obsodbe še kot relevantno upoštevala pri odločitvi. Zavajanje in prikrivanje dejstev, kot dodatni okoliščini, ki ju toženka izpostavlja v izpodbijani odločbi v povezavi s kazenskim postopkom, niso bila odločilna dejstva, ki bi jih toženka samostojno ocenjevala in se do njih kot odločujočih opredelila, saj jih je toženka tudi sama izrecno opredelila le kot „dodatne“ okoliščine.
brezplačna pravna pomoč - zahtevek stranke - odločitev o vseh zahtevkih - oprostitev plačila stroškov postopka
Iz izreka in iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožena stranka odločala o tožničini prošnji za oprostitev plačila stroškov postopka, zato je sodišče tožbi ugodilo in toženki naložilo, da odloči tudi še o tožničinem zahtevku o povrnitvi stroškov postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - preuranjena prošnja za brezplačno pravno pomoč
Nezaključen kazenski postopek, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, preprečuje toženi stranki odločitev o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča I. stopnje in po potrebi BPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pred Vrhovnim sodiščem RS. Glede na navedeno je tožnikova prošnja za BPP trenutno nerazumna, ker je preuranjena in tako prosilec ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP. Ko bo postopek, ki se vodi pred sodiščem I. stopnje zaključen, bo tožnik lahko vložil novo prošnjo za BPP in v novi prošnji navedel želeno vrsto, obliko in obseg BPP.
ZBPP člen 24. ZPP člen 367b. ZDSS-1 člen 31, 31-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zamuda roka za dopustitev revizije - revizija v socialnem sporu
Na podlagi 367. b člena ZPP je mogoče predlog za dopustitev revizije vložiti v roku 30 dni od vročitve pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. V konkretnem primeru je rok za vložitev predloga za revizijo v vseh socialnih sporih že zdavnaj potekel. Rok za vložitev predloga za dopustitev revizije je procesni rok, zamuda roka pa narekuje zavrženje predloga. Po določbi 4. točke 31. člena ZDSS revizija v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja, ni dovoljena, kar je še dodatni razlog, da je tožnikova zadeva očitno nerazumna oz. da nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZBPP člen 24. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/1, 237/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahtevek stranke - ista upravna zadeva - kršitev pravil postopka
Čeprav je tožnik ponovno vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev obtožnega predloga, pa se ta zahtevek opira na drugo pravno podlago (prvotno na podlagi prvega odstavka 257. člena KZ-1, sedaj na podlagi 258. člena KZ-1) in različno dejansko stanje (po podatkih predloženega upravnega spisa: prej zaradi napak pri javnem razpisu, sedaj zaradi opustitve nadzora na taksi službami). Iz navedenega razloga v obravnavni zadevi ni mogoče govoriti, da gre za isto upravno stvar, ne glede na to, da je v obeh zadevah zahtevek stranke enak. To pa pomeni, da nova prošnja za dodelitev BPP po vsebini ni enaka tisti, o kateri je bilo odločeno z odločbo, in bi morala tožena stranka o predmetni prošnji odločiti po vsebini in ugotavljati, ali tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za dodelitev BPP na podlagi 24. člena ZBPP.
dovoljenje za stalno prebivanje - izbris iz registra stalnega prebivalstva - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - poskusi vračanja
Za tožnika so določbe ZTuj zaradi odločbe, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za sprejem v državljanstvo, pričele veljati šele z dnem 4. 2. 1993. Dejstvo pa je, da je bil tožnik iz registra stalnega prebivalstva izbrisan že prej, in sicer dne 28. 10. 1992, saj je bilo ugotovljeno, da je njegovo prijavljeno stalno bivališče fiktivno. Tožnik je namreč imel svoje stalno bivališče takrat prijavljeno v Republiki Srbiji, v Sloveniji pa prijavljeno le začasno prebivališče od 11. 11. 1992 do 4. 2. 1993.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZObr člen 29, 29/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - upravni akt - varstvo človekovih pravic
Vstopa in gibanja ter zadrževanja posameznikov, torej tudi tožnika, v objektih, ki so posebnega pomena za obrambo, ni mogoče šteti za človekovo pravico ali temeljno svoboščino, prav tako tudi ne za pravico s področja upravnega prava.
Tožba ne vsebuje razlogov, ki bi se nanašali na izpodbijano odločbo, to je na odločitev o zahtevi za razrešitev odvetnika po devetem odstavku 30. člena ZBPP. Razlogi, ki jih tožnik navaja v tožbi, se vsebinsko nanašajo na odločitev o določitvi odvetnika A.A. za izvajalca odobrene brezplačne pravne pomoči.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga - ogled - zapisnik - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica je pravočasnost vložitve predloga za obnovo postopka utemeljila s podatkom, da je za gradbeno dovoljenje izvedela od gradbenega inšpektorja in da je po pridobitvi te informacije opravila poizvedbe pri prvostopenjskem organu. Navedeno trditev je izkazala s tožbi priloženim zapisnikom razgovora opravljenega po uradni dolžnosti pri Inšpektoratu RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, z dne 11. 3. 2016, ni pa kopija tega zapisnika bila vložena v listine upravnega spisa, oziroma upravni organ ni preverjal tožničinih navedb in zahteval dokazil o razgovoru, na katerega se sklicevala.
Sodišče ugotavlja, da v zapisniku niso zapisani niti drugi podatki, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je uradna oseba do spornih ugotovitev (seznanitve s fotokopijami listin posega v mesecu aprilu) prišla z uporabo drugih dokaznih sredstev, niti takšen podatek ne izhaja iz listin odgovoru na tožbo priloženega spisa. Tako je zaključek prvostopenjskega organa, na katerem temelji izpodbijana odločitev, brez podlage oziroma pomanjkljiv.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel 30. 1. 2013. Tožnik je tožbo vložil osebno, dne 7. 3. 2016, zato je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno in jo je bilo treba, skladno z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - varstvo zasebnosti - stranski udeleženec
ZVOP-1 izrecno priznava vrsto pravic v zvezi z obdelavo podatkov tudi posameznikom, vključno z različnimi možnostmi za preprečitev nezakonite obdelave teh podatkov (prim. npr. 32. in 33. člen). Vprašanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov torej po ZVOP-1 ni izključno vprašanje javnega interesa, temveč ta zakon daje pravni interes za zaščito te zakonitosti tudi osebam, kateri podatki se obdelujejo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - uporaba odvetniške tarife
Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP v zadevi, o kateri je že bilo odločeno z odločbo Bpp 1412/2016 z dne 3. 10. 2016. Tožnik je z obravnavano vlogo za dodelitev BPP vložil vsebinsko enak zahtevek, kot je bil s predhodno citirano odločbo pristojnega organa za BPP že pravnomočno zavrnjen, prav tako se predmetni zahtevek opira na isto dejansko in pravno stanje.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz tožbe oziroma podatkov v listinah sodnega spisa je razvidno, da je bila tožba poslana priporočeno po pošti 3. 3. 2017 ob 16.31 uri, kar pa je po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe.
odločitev Državne revizijske komisije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Zoper odločitve Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev škode od naročnika. To pa pomeni, da zakonitost aktov tožene stranke, izdanih v postopku revizije, ni mogoče izpodbijati neposredno v upravnem sporu, temveč le posredno v odškodninskem (pravdnem) postopku v skladu z določbami od 42. do 49. člena ZPVPJN.
odvzem psa - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Glede na to, da prepozne pritožbe prvostopenjski organ ni zavrgel, jo je pravilno, v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP, kot prepozno zavrgla tožena stranka.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s potekom predlagane meje - pooblastilo za zastopanje
V predmetnem postopku solastnico parcel š. 2849 in 2929/1, ki sta tudi v tožničini solasti, ni zastopal pooblaščenec, ki je imel za to ustrezno pooblastilo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - zastaranje
Sodišče nima nobene pravne podlage, da bi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora obravnavalo kako drugače kot posebno vrstno upravnopravne sankcije oz. po sistematiki ZGO-1 kot eno izmed "drugih sankcij" v primeru nedovoljene gradnje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževanje objekta - podporni zid
V obravnavanem primeru tožnica ni izkazala obstoja legalno zgrajenega podpornega zidu pred izvedenimi deli. Tožnica sicer navaja, da je pred izvedenimi deli že obstajal podporni zid, ki ga je le nadzidala. Tudi če bi bilo to res, pa bi tožnica morala izkazati njegovo legalnost, česar niti ne zatrjuje. Poleg tega povišanje podpornega zidu glede na citirano določbo že po naravi stvari pomeni poseg v njegovo konstrukcijo, zato ne more pomeniti vzdrževalnih del, s katerimi bi se navedeni objekt ohranjal v dobrem stanju in omogočala njegovo uporabo.
davčna izvršba - globa - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker tožnik v danem roku za prostovoljno izpolnitev obveznosti tudi te terjatve ni poravnal, je organ prve stopnje, kot pristojni organ za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, upravičeno začel s postopkom davčne izvršbe z izdajo izpodbijanega sklepa.