inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - zastaranje
Sodišče nima nobene pravne podlage, da bi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora obravnavalo kako drugače kot posebno vrstno upravnopravne sankcije oz. po sistematiki ZGO-1 kot eno izmed "drugih sankcij" v primeru nedovoljene gradnje.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
O prošnji tožeče stranke ni bilo mogoče odločati, saj kljub pozivu za dopolnitev vloge ni vsebovala podatkov o zadevi v zvezi s katero je tožeča stranka želela brezplačno pravno pomoč.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba
Določba 24. člena ZBPP, ki določa objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nalaga organu, da presodi tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč. Tako mu nalaga, da mora med drugim presoditi, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Pri navedeni presoji pa ne gre za prejudiciranje odločitev drugega organa, kot to očita tožnik v tožbi, temveč le za ugotovitev izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - predhodni postopek - zmogljivost naprave
Agencija Republike Slovenije za okolje je ravnala pravilno, ko je pri izračunu dnevne zmogljivosti naprave izhajala iz maksimalne možne (proizvodne) zmogljivosti naprave in ne iz njene dejanske oziroma predvidene obremenitve, ki pri odločanju v postopku po 51 a. členu ZVO-1 ni pomembna.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Glede na to, da v zadevi ni sporno, da je tožnik v postopku delno uspel in prejel odškodnino, kakor tudi, da je zavarovalnica v proračun plačala stroške pravdnega postopka, je tudi po presoji sodišča odločitev tožene stranke, ko je tožniku naložila plačilo razlike med dejansko plačanimi stroški iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, v skladu z določbo 48. člena ZBPP.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - vročitev odločbe - vročitev po elektronski pošti - pritožba - pravočasnost pritožbe
Ob dejstvu, da tožeči stranka odločba ni bila vročena osebno, pač pa po navadni elektronski poti, sodišče upoštevaje okoliščine primera, ki so relevantne za uporabo določbe drugega odstavka 229. člena ZUP, ugotavlja, da iz navedenih okoliščin izhaja, da je tožeča stranka za izdajo odločbe vedela oz. da je mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Zato upoštevaje navedeno pritrjuje ugotovitvi organa druge stopnje, da bi ob navedenih okoliščinah morala zahtevati ali osebno vročitev spornega gradbenega dovoljenja oz. v roku za stranko vložiti pritožbo. Njene neaktivnosti vse do vložitve pritožbe, to je po preteku pritožbenega roka za stranko, zato ni mogoče šteti kot kršitev procesnih pravic, kar pomeni, da je bila vložena pritožba utemeljeno zavržena kot prepozna.
davek od premoženja - davčni zavezanec - poslovni prostor
Davek na premoženje se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam, ali ga daje v najem. V skladu z 2. točko 19. člena ZDO pa se davek ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. Ta oprostitev velja le za lastnika oziroma uživalca v isti osebi.
ZUJIK člen 88. ZFPPIPP člen 244, 387, 387/1, 387/4. Uredba o samozaposlenih v kulturi člen 7, 7/3.
samozaposleni v kulturi - razvid samozaposlenih v kulturi - izbris iz razvida - začetek stečajnega postopka - prenehanje pravice do povračila prispevkov za socialno varnost
Prenehanje statusa zasebnika, ki je po ZFPPIPP pravna posledica začetka stečajnega postopka nad prezadolženim zasebnikom, je po 88. členu ZUJIK eden od razlogov za izbris zasebnika iz evidence samozaposlenih v kulturi po uradni dolžnosti. Oseba, ki ji je že z dnem začetka osebnega stečaja prenehal status zasebnika, namreč ne izpolnjuje več pogojev za vpis v evidenco samozaposlenih v kulturi.
Status zasebnika preneha po zakonu že z dnem začetka osebnega stečaja, s tem dnem pa - ne glede na datum izbrisa iz registra - prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa zasebnika.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - FIP
Razlaščenka je štela za osebo nemške narodnosti ter je ob izpolnjevanju še ostalih pogojev glede avstrijskega državljanstva in stalnega prebivališča v relevantnem obdobju spadala v krog oseb, na katere se je nanašal FIP. S tem pa je bila, upoštevaje pravno stališče Vrhovnega sodišča, izključena zahtevati vračilo premoženja na podlagi ZDen, saj je imela v tuji državi na voljo pravno podlago za pridobitev odškodnine, ki je imela temelj v odvzetem premoženju v takratni Jugoslaviji.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 11, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - vrednotenje dodatnih strokovnih del
Razvojno raziskovalni projekt pomeni delo, katerega namen je odkrivanje in spoznavanje novega znanja in razumevanja, ki je nato podlaga nadaljnjemu razvoju. Tožnik je bil s sklepom ministra imenovan za strokovnega člana izpitnega odbora za poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita, to pa v nobenem pomenu ne pomeni razvojno raziskovalnega dela za tožnika. Sodelovanje v državni predmetni komisiji ne pomeni razvojno raziskovalnega dela, ampak je to delo zvezano s pripravo izpitnih katalogov, učnega gradiva, izpitnih pol ter ocenjevalnih listov za poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita, takšno delo pa se v skladu s 24. točko b) razdelka 20. člena Pravilnika vrednoti z dvema točkama.
V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku roka iz šestega odstavka 267. člena oziroma prvega odstavka 271. člena ZDavP-2, torej uveljavljanje (katerihkoli) davčnih ugodnosti ni več mogoče, saj je uveljavljanje izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
Sodišče je odločilo, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu. Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustili dijaški dom in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik pa tudi ni izkazal, da je njegovo izginotje posledica okoliščin, na katere ni imel zadostnega vpliva.
vodno dovoljenje - neposredna raba vode - gojenje rib
Prvi odstavek 199. člena ZV-1 določa obveznost tistim, ki so že pred uveljavitvijo tega zakona brez dovoljenj ali koncesij rabili vodo, da za vodno dovoljenje zaprosijo in odlaga za čas dveh let od uveljavitve zakona inšpekcijske ukrepe, ne more pa pomeniti podlage za izdajo vodnega dovoljenja. Zato je treba vlogo, ki je bila vložena v skladu s 199. členom ZV-1 obravnavati enako kot vlogo, ki je bila vložena po 126. členu ZV-1 in o izdaji vodnega dovoljenja odločati glede na pogoje iz 127. člena ZV-1.
Na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za ribištvo je bilo ugotovljeno, da je sicer izvajanje posebne rabe vode, ki je predmet zahtevka, mogoče, vendar pa hkrati tudi, da trenutno stanje akumulacije ni primerno za izvajanje dejavnosti gojenja rib, pri čemer so v izpodbijani situaciji natančno navedene neustrezne situacije in nujnost izvedbe določenih ukrepov v povezavi z odpravo le teh. To je pripeljalo do zaključka, da stanje akumulacij v času izdaje odločbe ne omogoča izvajanja dejavnosti gojenja rib oziroma bi bilo le-to v nasprotju s predpisi o sladkovodnem ribištvu.
Podatki o dohodkih, ki jih je tožnik prejel v obdobju zadnjih treh mesecev pred potekom enoletnega roka, niso sporni, prav tako ni sporno, da tožnik o tem ni obvestil strokovne službe za brezplačno pravno pomoč v skladu z obveznostjo iz 41. in 49. člena ZBPP. Ker tega ni storil, se plačana brezplačna pravna pomoč šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, ki jo je tožnik dolžan povrniti v skladu z določbo 43. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spor zaradi znižanja preživnine - tožbena novota
Šele v tožbi je tožnik navedel, da se mu je znižala plača, da so se povečali davki, da ima več stroškov za najem pisarne in da je manj delovno sposoben. Vse te okoliščine so take, ki bi utegnile vplivati na znižanje preživnine, vendar v tem postopku niti v upravnem sporu tega ni mogoče več upoštevati, ker tožnik tega ni navajal že v postopku do izdaje izpodbijane odločbe.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt izdan v civilnem sodnem postopku
V konkretnem primeru iz tožbe izhaja, da se tožnik ne strinja z odločitvijo višjega sodišča o njegovi pritožbi zoper dva sklepa okrajnega sodišča. Postopek se je torej vodil pred rednim sodiščem in sicer najprej pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, potem pa pred Višjim sodiščem v Ljubljani. Šlo je za pravdno zadevo, ki sodi v pristojnost rednih sodišč in ne za upravno zadevo. Zaradi tega tožnik odločitev, ki jih je sprejelo sodišče v navedeni zadevi, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Sodno varstvo zoper take akte je zagotovljeno v civilnem sodnem postopku pred rednim sodiščem.
davčni inšpekcijski nadzor - pričakovana davčna obveznost - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - predznamba zastavne pravice
Ključna pogoja za zavarovanje sta pričakovana davčna obveznost in njena višina, ki znaša vsaj 50.000 EUR. V konkretnem primeru pričakovana davčna obveznost po tožbenih navedbah ne dosega navedenega zneska oziroma naj je sploh ne bi bilo. Nasprotno pa iz izpodbijanega sklepa izhaja, da pričakovana davčna obveznost obstaja in znaša 2.700.000 EUR, kar pomeni, da ne le dosega, temveč bistveno presega zakonsko predpisani mejni znesek. Glede pravnega standarda pričakovane davčne obveznosti tožnik nima prav, ko trdi, da gre za golo pričakovanje. Iz sodne prakse tega sodišča izhaja, da za zavarovanje plačila obveznosti zadošča verjetna davčna obveznost. Verjetnost pa pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti. Zato pri ugotavljanju višine davčne osnove ni potrebno upoštevati ter presojati vseh podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se smiselno zahteva v tožbi.
ZUJIK člen 8, 94, 94/5, 119. ZJAKRS člen 10. Pravilnik o izvedbi postopkov javnega poziva in javnega razpisa s področja knjige člen 9, 13, 13/1. ZUP člen 210, 210/3, 214.
Komisija mora pri vsakem prijavitelju v poročilu navesti konkretne razloge, ki so jo vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju. Ker se po 100. členu ZUJIK za vprašanje postopkov javnega razpisa in javnega poziva (kolikor niso ta vprašanja v tem zakonu drugače urejena), smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, mora biti odločba obrazložena (tretji odstavek 210. člena v zvezi s 214. členom ZUP).
V splošnih pogojih za sodelovanje v javnem razpisu je med drugim določeno, da mora prijavitelj v razpisnem roku zaključiti prijavo v spletni aplikaciji in jo v tiskani obliki pravočasno oddati. Obseg po posameznih rubrikah v vlogi je bil torej enak za vse prijavitelje in od presoje vsakega posameznega prijavitelja je bilo odvisno, kako bo svojo vlogo izpolnil. To v konkretnem primeru pomeni, da je bilo od tožnika odvisno, za katere reference je smatral, da so pomembnejše in bi lahko pripomogle k boljšemu ovrednotenju njegove vloge po posameznih kriterijih, in katere reference je nato tudi navedel v odmerjen prostor v vlogi. Upoštevanje referenc, navedenih v pritožbi, bi torej pomenilo neenakopravno obravnavanje tožnikove vloge v primerjavi z vlogami ostalih prijaviteljev, ki so imeli na razpolago vlogo z enakim obsegom kot tožnik in ki niso vložili pravnih sredstev. Drugostopni organ zato ni kršil pravil postopka, ker ni upošteval v pritožbi navedenih referenc tožnika.