upravni spor - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz vročilnice, ki je v upravnih spisih, je razvidno, da je bila dne 30. 12. 2016 opravljena osebna vročitev izpodbijane odločbe tožeči stranki. Predpisani zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je 30 dni od vročitve odločbe, kar pomeni, da je bil zadnji dan roka v nedeljo 29. 1. 2017, vendar, ker je nedelja dela prost dan, se je rok za vložitev tožbe v obravnavanem primeru iztekel v ponedeljek 30. 1. 2017 ob 24.00 uri (4. odstavek 111. člena ZPP). Iz tožbe oziroma podatkov v listinah sodnega spisa je razvidno, da je bila tožba poslana priporočeno po pošti 31. 1. 2017 ob 18.37 uri, kar pa je po izteku 30-dnevnega roka za tožbo. Zato je moralo sodišče tožbo s sklepom kot prepozno zavreči.
Tožeča stranka kot dolžnikova dolžnica ni ravnala v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim je bila zarubljena dolžnikova terjatev do nje kot dolžnikove dolžnice. Zato je prvostopni organ pravilno postopal po 175. členu ZDavP-2 in izdal odločbo, s katero je dolžnikovi dolžnici naložil, da plača znesek, enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - načelo varstva koristi strank - dohodek iz kmetijske dejavnosti - ugotavljanje višine dohodka
Ob dejstvu, da je tožeča stranka v postopku navedla le količine pridelkov, ki naj bi predstavljale dohodek iz kmetijske dejavnosti, ni pa navedla cen, po katerih naj bi te izdelke prodajala, je upravni organ prve stopnje s tem, ko je vrednost kmetijske proizvodnje ugotavljal z upoštevanjem najvišjih možnih prodajnih cen sadja in zelenjave ne ljubljanskih tržnicah, uporabil izračun, ki po presoji sodišča ni v škodo tožeče stranke, kar je v skladu tudi z načelom varstva koristi strank iz 7. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
V zadevi ni sporno, da je bila z odločbo opr. št. Bpp 700/2015 z dne 30. 3. 2016 zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP v ponovljenem postopku, ki se sedaj vodi pod opr. št. IV P 588/2015. Odločba je postala pravnomočna 12. 5. 2016. Tudi po mnenju sodišča se dejansko stanje v predmetni zadevi od zadnjega odločanja tožene stranke v zvezi z dodelitvijo BPP ni v ničemer spremenilo. Tožnik v tožbi tudi ne navaja nobenih dejstev in dokazov, s katerimi bi uveljavljal spremenjeno dejansko stanje, ki naj bi nastopilo po zadnjem odločanju tožene stranke.
brezplačna pravna pomoč - pravnomočno odločena zadeva - zavrženje vloge
V predmetnih zadevah je torej že bila sprejeta zavrnilna odločitev, dejansko stanje in pravna podlaga pa se tudi z novima prošnjama za dodelitev brezplačne pravne pomoči nista spremenila. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč postopal pravilno, ko je novi tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči – na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP, zavrgel.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 - 2020 člen 5, 9.
javni razpis - razpisni pogoji - pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete - vzpostavitev kmetije - knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo
Tožnik kot nosilec kmetijskega gospodarstva je na svoje ime vodil zgolj davčno knjigovodstvo v skladu s štirimestnim kontnim načrtom, kar pa po presoji sodišča tudi glede na cilje evropske kmetijske politike ter namen, ki ga zasleduje obravnavani podukrep (pomoč mladim pri prevzemu kmetij, izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetij in povečanje konkurenčnosti kmetijstva) ne more predstavljati ovire za dostop do želene podpore za zagon kmetije.
prispevek za zaposlovanje invalidov - odmera prispevka - število zaposlenih invalidov
Tožena stranka se v postopku do dokazil oziroma listin (dopolnjenega) predloženega upravnega spisa ni opredelila in je število zaposlenih invalidov v navedenem spornem obdobju utemeljevala na dejanskem stanju, kot ga izkazuje uradna evidenca ZZZS na podlagi mesečnih potrdil ZZZS o prijavi za dejansko obdobje (ki jih ni v spisu). Ker na podlagi podatkov predloženega upravnega spisa ni mogoče z gotovostjo niti potrditi niti zavrniti stališča tožene stranke glede zaposlitve invalida, je ostalo dejansko stanje zadeve nepopolno ugotovljeno.
ZDavP-2 člen 403, 404. ZSZ člen 58, 59, 61. URS člen 22.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo preveč plačanega nadomestila - stranka v postopku - občina - enako varstvo pravic
Obveznost plačila NUSZ je davčnopravno razmerje, ki je urejeno z davčnopravnimi pravili. Udeleženca tega razmerja sta praviloma davčni zavezanec in organ, ki davek odmerja. Občina kot javnopravna entiteta, ki je upravičena do sredstev iz naslova NUSZ, ni stranka oziroma stranska udeleženka postopka odmere NUSZ, ker ni niti zavezanec za plačilo NUSZ niti v tem postopku ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi. Občina tudi ni organ, ki NUSZ odmerja, saj je bila ta pristojnost z zakonom prenesena na davčni organ.
Neutemeljen je očitek, da je odločitev arbitrarna in da je bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom (22. člen Ustave), saj da je tožnica v neenakopravnem položaju v primerjavi z zavezancem. Zavezanec ima v postopkih odmere NUSZ drugačen, tožničinemu neprimerljiv pravni položaj. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil skladno z ustaljeno upravno in sodno prakso; načelo enakosti bi kršil kvečjemu, če bi brez tehtnih razlogov od te prakse odstopil.
Tožena stranka je upoštevala samo izvedensko mnenje, ki ji ga je priložilo sodišče, ne pa tudi okoliščin, dejstev, argumentov in dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka v upravnem postopku, kot sta mnenji obeh centrov za socialno delo, ki sta bila v stiku s tožnico, o tem, da je tožnica sposobna zastopati svoje interese v postopkih, ter da je uspešno in samostojno podajala pravne vloge v pravnih postopkih. Zato je tožnica imela zgolj navidezno možnost, da se je lahko izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predhodno vprašanje - uporaba materialnega predpisa
Upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ko je ugotavljal izpolnjevanje pogojev glede odmika objekta od sosednjih zemljišč z uporabo materialnega predpisa, ni reševal predhodnega vprašanja (iz pristojnosti drugega organa), pač pa vprašanje uporabe materialnega prava iz svoje pristojnosti, ne glede na to, ali ga je uporabil pravilno.
soglasje k projektu - gradnja v varovalnem pasu javne ceste - fikcija danega soglasja - ponoven postopek odločanja o soglasju po sodbi sodišča
Drugi odstavek 50.a člena ZGO-1 je treba v primeru, kot je obravnavni, ko je sodišče odpravilo odločbo, s katero je bila izdaja soglasja pravočasno zavrnjena, razlagati tako, da roki iz drugega odstavka 50.a člena ZGO-1 začnejo teči od dneva, ko pristojni soglasodajalec prejme sodbo sodišča, s katero mu je zadeva vrnjena v ponovno odločanje.
V predmetni zadevi je bil tožnici kot solastnici obstoječega objekta odmerjen komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča z novo zgrajeno kanalizacijo. Tožnica je že tekom upravnega postopka ugovarjala, da je bil predmetni objekt že pred uveljavitvijo odloka priključen na navedeno komunalno opremo, torej da ni prišlo do izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča. Ker se toženka do tega tožničinega ugovora ni opredelila, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
ZUS-1 člen 17, 17/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 237, 237/2, 237/2-2.
gradbeno dovoljenje - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - končan postopek izdaje gradbenega dovoljenja
Okoliščina, da tožnica v trenutku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni imela priznanega statusa stranske udeleženke, ki bi jo kvalificiral za upravičeno vlagateljico tožbe zoper gradbeno dovoljenje, ne more biti odločujoča. To bi bila zgolj v primeru, če tožnica sploh ne bi zahtevala udeležbe v postopku, ali če bi bila taka zahteva pred tem pravnomočno zavrnjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zakoniti zastopnik - zastopanje procesno nesposobne stranke
Po prvem odstavku 51. člena ZUP je dolžnost upravnega organa, da procesno nesposobni stranki, ki nima zakonitega zastopnika, zagotovi ustrezno zastopanje. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za tako procesno situacijo, saj iz prej navedenih podatkov in podatkov upravnih spisov izhaja, da je bil tožniku postavljen stalni skrbnik in je torej zakonitega zastopnika že imel.
licenca - licenca za opravljanje strokovnega dela - izobrazbeni pogoj - energetska izkaznica
Zakonodajalec je razmerje med ravnmi izobrazbe po predhodnih študijskih programih in ravnmi izobrazbe, ki si jo bo mogoče pridobiti po bolonjskem sistemu, uvedenem z novelo leta 2004, uredil s 15. členom ZViS-E, iz katerega nedvomno izhaja, da raven izobrazbe diplomantov dosedanjih visokošolskih strokovnih programov ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve bolonjske stopnje iz 33. člena ZViS. Prav to pa je raven izobrazbe, ki je zahtevana v citirani določbi EZ-1.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - predlog za obnovo postopka - pooblaščenec predlagatelja
Pooblastilno razmerje obsega opravo procesnih dejanj, vedenje pooblaščenca izven obsega pooblastilnega razmerja pa avtomatično ne pomeni tudi vedenja stranke, na kar pravilno opozarja tožnica.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost - javna razsvetljava
Najkrajša dejanska možna razdalja od tožnikovega objekta do ceste z javno razsvetljavo meri 97 m, torej manj kot 100 m. Tožnik je sicer na meritvi pokazal drugo pot, po kateri je razdalja od objekta do javne ceste 106 m, vendar ta ni najkrajša dejanska pot, kar izhaja iz grafične priloge zapisnika, na katero se je skliceval drugostopenjski organ, tožbi pa jo je priložil tudi tožnik.
ZSZ (1984) člen 60, 60/3. ZUreP-1 člen 180. ZGO-1 člen 218-218d. ZEN člen 78, 96, 98, 100. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija člen 3. Pravilnik o vpisih v kataster stavb člen 2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neto tlorisna površina stavbe - register nepremičnin - pridobivanje podatkov o nepremičninah
V ponovnem postopku reševanja zadeve bo moral organ ugotavljati, ali je neto tlorisna površina, kot jo določa šesti odstavek 3. člena navedenega Odloka, enak podatek kot ga v obravnavanem primeru vsebuje REN (torej ali je podatek o uporabni površini stavbe enačiti s podatkom o neto tlorisni površini), upoštevana le za prostore, kot so določeni v tretjem odstavku 60. člena ZSZ/84 in v tem obsegu dopolniti tudi obrazložitev, da bo možen preizkus tožnikovih ugovorov glede presega oziroma razširitve prostorov, za katere je določena obveznost plačevanja nadomestila.