ZOA člen 2, 2/4, 12, 12/2, 15, 15/2. ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/3. ZPP člen 8, 214, 214/3, 285.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - osebna asistenca - sodba presenečenja - načelo odprtega sojenja
Iz poteka postopka, kot ga je razbrati iz zapisnika naroka za glavno obravnavo in ostalih podatkov v spisu, ne izhaja, da bi bila tožnica zavedena z materialno-procesnim vodstvom in zavzetimi stališči predsednika senata v okviru načela odprtega sojenja.
Toženka kot izvajalec osebne asistence izvaja osebno asistenco za najmanj deset uporabnikov (drugi odstavek 12. člena ZOA), zato se tožnica na načelni ravni utemeljeno zavzema za to, da bi jo morala toženka vsaj poskusiti prerazporediti na izvajanje del osebne asistence k drugemu uporabniku. Ob tem pa zanemari, da je toženka odpovedni razlog (poslovni razlog) dodatno utemeljila z nadaljnjo okoliščino, zmanjšanjem števila uporabnikov osebne asistence.
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00088096
URS člen 23. ZASP člen 5, 5/1, 7, 101, 165, 165/2, 167, 167/1, 167/1-1, 167/1-4, 167/1-8. ZPOmK-1 člen 63a, 63a/2. ZPOmK-2 člen 134, 134/1. ZPP člen 243. ZPosS člen 2. OZ člen 5, 6, 131, 131/1, 186.
materialna avtorska pravica - prenos avtorske pravice - izvedenec - prekoračitev tožbenega zahtevka - sostorilstvo - nelojalna konkurenca - odškodnina - prepoved uporabe - uničenje - objava sodbe - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Sodišče je lahko samo presojalo, ali je ustvarjeno delo tožnice avtorsko delo in ali sta toženki in četrto toženec kršili avtorsko delo tožnice. Sodišče je, z izjemo dveh prstanov, kjer je tožnica v sporu uspela, celostno povzelo vsa pravno pomembna dejstva in zaključilo, da upoštevajoč vse okoliščine primera, tožnici ni mogoče nuditi avtorsko pravnega varstva.
Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da tuje avtorsko delo lahko drugega ustvarjalca navdihuje, pri tem pa ne gre za kvalitativen preskok, ko bi šlo za predelavo ali prevzem tujega dela, temveč gre za njegovo prosto uporabo. Prva toženka je kršila materialno avtorsko pravico tožnice do reproduciranja, distribuiranja in predelave s tem, ko je objavila in ponujala za prodajo sporna prstana (kite in kite set). Pri predelavi mora biti tako intenziven prevzem tujega avtorskega dela, da gre za kršitev.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je C. vprašanje postavila v povezavi s prstanom, ki ni predmet tega postopka in tudi ni podoben nobenemu od predstavljenih tožničinih izdelkov. Zgolj na podlagi enega poštnega sporočila ni mogoče sklepati, da je bilo storjeno dejanje nelojalne konkurence.
Pogoji po 2. členu Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), da bi bil utemeljen očitek tožnice prvi toženki, da je kršila tožničine poslovne skrivnosti, niso izpolnjeni.
Tožnica s prijavo prve toženke na Etsy, ni zlorabila procesnih pravic.
Linija tožnice Kite in kite set izvira iz njenih risb, tožničini izdelki pa so razvidni iz fotografij. Risbe ponazarjajo razvoj izdelkov na fotografijah, od romba do deltoida, na enojni, dvojni ali trojni rinki, brez stranskih kamnov, s stranskimi kamni samo zgoraj ali zgoraj in spodaj. Seti, torej kombinacije glavnega kamna v obliki deltoida v okovu s stranskimi kamni, so tako posebni, da odražajo avtorjevo individualnost, ki se kaže v izbiri kamna, oblike, načinu ukovanja, dvojne oziroma trojne rinke, ki obdaja kamen, ter v razporeditvi in razmerju v velikosti s stranskimi kamni. Celosten vtis je tak, da gre za avtorsko delo.
Skice so nastale bodisi v času, ko sta bili zaposleni pri tožnici in je prenos materialne avtorske pravice na delih, ki jih ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti izključno prenesen na delodajalca na podlagi prvega odstavka 101. člena ZASP. Poleg tega sta sodelovali s tožnico še preden sta bili redno zaposleni pri njej. Zato je sodišče oprlo prenos materialne avtorske pravice od njiju na tožnico, na podlagi njunih izpovedb ter na predloženi skupni izjavi o prenosu intelektualne lastnine, s katero sta potrdili prenos materialne avtorske pravice na delih, ki so predmet tega postopka na tožnico.
Vlogo tretje toženke je poudarilo kot odločilno pri vzpostavitvi in delovanju trgovine prve toženke na platformi Etsy. Tretja toženka je imela tudi dostop do vseh skic oziroma risb tožnice, do seznama dobaviteljev in vseh ostalih podatkov, ki sta jih toženki in četrti toženec pri svojem skupnem podjemu nato izkoristili. Tretja toženka je s svojim delovanjem vsekakor sodelovala pri dejanjih uporabe, dajanja na voljo javnosti, predelavi ali distribuciji tožničinih avtorskih del. Enako velja tudi za četrtega toženca, ki je povzemal izdelke tožnice pri modeliranju novih izdelkov. Četrti toženec je poznal tožničine stvari, saj se je z njimi seznanil pri svojem delu, četudi je lahko brez skic izvajal modeliranje, kar je opravljal tudi pri tožnici.
Tretja toženka in četrti toženec sta delovala kot sostorilca in kršila avtorsko pravico tožnice ter je njuna odgovornost solidarna.
Brez sodelovanja vseh skupaj predmeti kršitve ne bi mogli biti ustvarjeni. Zato je prepovedni in odstranitveni zahtevek mogoče uperiti zoper vse kršitelje avtorske pravice.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je v izrek sodbe dodalo fotografiji kršečih izdelkov, ni prekoračilo tožbenega zahtevka tožnice. Izdelki so namreč označeni pod zaporedno številko, zgolj zaradi večje jasnosti in lažje obravnave obširne zadeve pa je sodišče v izrek dodalo fotografije kršečih izdelkov, ki jih je mogoče identificirati tudi brez fotografij, ker so s številčnim poimenovanjem dovolj določno opredeljene. Slednje pripomore le k večji preglednosti izreka sodbe.
Sodišče je povsem pravilno ugodilo tudi zahtevku za objavo sodbe na spletni strani prve toženke in na spletni platformi www.facebook.com za čas 12 mesecev. Utemeljena je tudi odločitev, da se sodba objavi v angleškem jeziku, ker komunikacija s strankami poteka tudi v angleškem jeziku.
Tako prepovedni zahtevek, kot zahtevek na uničenje 3D modelov so zasnovani zaradi solidarne odgovornosti toženk in četrtega toženca za kršitev tožničinih avtorskih del. Zato je utemeljena ugoditev zahtevku zoper vse tri v navedenem delu, ne glede na to, kdo razpolaga s katerim od sredstev, ki so bili predmet kršitve.
izločitev dokazov - pravica do izjave - privilegij zoper samoobtožbo - osredotočenost suma - edicijska dolžnost - ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti - prikriti preiskovalni ukrepi - odredba preiskovalnega sodnika - razlogi za sum - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - prometni podatki - neustavnost zakonske določbe - novela ZKP-N - utemeljeni razlogi za sum - sodna presoja zakonitosti odločitve - naknadno preverjanje
Če ekskluzija dokazov predstavlja procesno sredstvo za doseganje enakosti orožja strank, to je obdolženca in države (državnega tožilstva) v postopku, dokaz oziroma dokazni vir, pridobljen od kasnejšega osumljenca oziroma obdolženca, pa zaradi sistemske narave tako posredovane vsebine ni v neposredni vzročni zvezi s poslabšanjem položaja obdolženca v perspektivi dokazovanja kriminalnega očitka, procesna sankcija po določbi člena 83 ZKP ne pride v poštev.
Če namreč prvostopenjsko sodišče na podlagi naknadno izvedene sodne presoje ugotovi, da prej izdane in izvršene odredbe o prometnih podatkih vsebinsko izpolnjujejo kasneje zahtevani standard obstoja utemeljenih razlogov za sum, taka ugotovitev ex-post legitimizira veljavnost odredb o prometnih podatkih, ki so bile odrejene in izvršene na podlagi naknadno razveljavljene zakonske podlage.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 47, 49.
povračilo nagrade in stroškov izvedenca - izvedenina - ogled - strokovna literatura v tujem jeziku - povečanje nagrade - materialni stroški izvedenca
Ogled ne pomeni zgolj ogleda v ožjem pomenu besede, temveč lahko obsega tudi razgovor, na katerem se je razpravljalo o strokovnih zadevah oziroma so se pridobivali podatki za izdelavo mnenja.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPP člen 254, 254/3.
medicinska (zdravniška) strokovna napaka - dokaz z izvedencem - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
V zvezi z uporabo določbe 254. člena ZPP je Ustavno sodišče RS v odločbi Up-680/14 z dne 5. 5. 2016 poudarilo, da je v pravdnem postopku, v katerem se presoja obstoj morebitne zdravniške strokovne napake, mnenje izvedenca tisto, ki odločilno vpliva na presojo sodišča. Zato mora sodišče dokaze z izvedencem izpeljati na način, ki ne pušča nobenega dvoma glede možnosti prizadetega, da izvedensko mnenje, o katerem dvomi, učinkovito preizkusi, tako z vidika popolnosti izvida, kot tudi z vidika strokovne utemeljenosti mnenja. Stranka sicer nima samodejne pravice do drugega izvedenskega mnenja, saj kakršenkoli dvom v nepopolnost mnenja ali strankino nestrinjanje z njim še nista razlog za postavitev novega sodnega izvedenca. Vendar je Vrhovno sodišče RS v odločbah II Ips 171/2017, II Ips 333/2016 in II Ips 138/2018 zavzelo tudi stališče, da je lahko drugače v primerih, ko je izvedenec izvedensko delo sicer opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da "v dokazni temi" vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, pri čemer vrhovno sodišče vselej dodaja, da se mora tudi v tem primeru za postavitev novega izvedenca v dokaznem postopku postaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00086664
OZ člen 87, 87/1, 88, 88/1, 190, 193. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1. ZPP člen 8, 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341.
ničnost kreditne pogodbe - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - celovita dokazna ocena - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbi - kreditna pogodba v CHF - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava - potrošniški kredit - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - pričetek teka zamudnih obresti - nepošten pogodbeni pogoj - trenutek nastopa nepoštenosti pridobitelja - objektivno merilo - subjektivno merilo - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - dobra vera - valutno tveganje - bistvena sestavina pogodbe - kondikcijski zahtevek - obogatitveni zahtevek - odvračalni učinek - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - pričetek teka zastaralnega roka - restitucijski zahtevek - kriterij uspeha v postopku
Bistveno za razumevanje predmetne zadeve je, da bi se morala banka kot finančna organizacija zavedati, da lahko v prihodnosti pride do visokega nihanja tečaja CHF, na to pa bi morala opozoriti tožnika. Izpolnitev pojasnilne dolžnosti je sodišče prve stopnje presojalo tudi skozi presojo dobre vere banke. Merilo dobre vere je v kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev objektivno, tako v vsebinskem kot v postopkovnem pogledu. Dobra vera z vsebino, kot je opredeljena v Direktivi, je zato kršena, če ponudnik pri vključitvi pogodbenega pogoja ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo, ali če pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi. Zadostuje, da bi se ponudnik ob profesionalni skrbnosti lahko zavedal škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih v resnici ni, niti jih ni želel. Ker je merilo dobre vere objektivno, je pojasnilna dolžnost, ki jo je treba opraviti skladno s profesionalno skrbnostjo, pri kreditih v tuji valuti neločljiv element presoje splošnih tipov nepoštenih pogodbenih pogojev iz prvega odstavka 24. člena ZVPot. Dobra vera v postopkovnem pogledu (v smislu vestnega ravnanja ponudnika do sopogodbenika) pri vključitvi pogodbenih pogojev ni zajeta samo v 4. alineji, ampak tudi v 1., 2. in 3. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084562
ZPP člen 158, 158/1. ZNP-1 člen 21, 42.
postopek za ureditev meje - umik predloga za ureditev meje - ustavitev postopka - povrnitev stroškov postopka - povzročitev nepotrebnih stroškov - krivdno nastali stroški - opravičljiva zmota - potek meje - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - udeležba v nepravdnem postopku - formalni udeleženci postopka
Do umika predloga ni prišlo zaradi izpolnitve ali vsaj primerljive situacije. Zato je pravilna odločitev, da so predlagatelji dolžni povrniti stroške postopka nasprotnemu udeležencu ter nositi skupne in svoje stroške postopka.
postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - popravni sklep - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve - napačna uporaba materialnega prava - pritožba zoper stroškovno odločitev
Pritožnika pa utemeljeno grajata popravo stroškovnega dela sodbe in z njo povezano popravo obrazložitve. To popravo je sodišče prve stopnje utemeljilo z napako pri določitvi vrednosti odvetniške storitve, nato pa na podlagi drugačne vrednosti na novo odmerilo stroške in svojo odločitev tudi na novo obrazložilo. Uporaba napačne vrednosti odvetniške storitve ni očitna računska pomota, temveč gre za napačno uporabo materialnega prava. Pritožnika imata zato prav, da lahko stranka takšno napako uveljavlja le s pritožbo zoper odločitev o pravdnih stroških in da lahko do njene poprave pride le v pritožbenem postopku.
Uporaba telesne sile s strokovnim prijemom in v nadaljevanju z vklepanjem je bila sorazmerna upiranju tožnika. Policisti so zoper tožnika uporabili najmilejši, za konkretni primer ustrezni prisilni sredstvi. Ni šlo za prekoračitev policijskih pooblastil,
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00084930
OZ člen 435, 435/1, 488, 488/1. SPZ člen 40, 40/1, 64, 64/1, 64/2, 64/4, 64/5.
plačilo zavarovalnine - obstoj zavarovalnega kritja - zavarovalni riziko - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - pridobitev lastninske pravice - dobra vera - dejanski lastnik vozila - leasingodajalec - odtujitev vozila
Dobrovernost je poleg odplačnosti poglavitna predpostavka, ki opravičuje pridobitev lastninske pravice s strani pridobitelja in s tem izgubo lastninske pravice na strani lastnika, ki za pridobitev praviloma sploh ne ve.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo dobro vero tožnika ob nakupu avtomobila.
Glede na dejstvo, da vozilo ni bilo odtujeno, saj ga je odpeljal dejanski lastnik, sam tožnik pa lastninske pravice na vozilu ni pridobil, pogoji za izplačilo zavarovalnine niso izpolnjeni.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - duševna motnja - odklanjanje zdravljenja
Le v primeru konkretnega ogrožanja in ne posplošenega predvidevanja o verjetnem ogrožanju življenja ali zdravja, sme sodišče v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 39. člena ZDZdr odrediti zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe.
V konkretnem primeru tudi zavračanja zdravljenja ni mogoče šteti za ogrožanje zdravja v smislu 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, saj dejanske ugotovitve ne omogočajo sklepa, da se udeleženec zaradi svoje duševne motnje sploh ne zaveda dejanskih prvin svojega stanja in zato nanj ne more svobodno pristati.
predlog za izdajo začasne odredbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka
Pritožbeno nestrinjanje z ugotovitvami in odločitvijo se nanaša na drobce, ki so za odločitev o začasni ureditvi stikov zgolj obrobnega pomena (npr. v kolikšni meri si je kateri od staršev prizadeval, da bi se dekleti med stiki posvetili tudi šolskim obveznostim, ali so bila srečanja med očetom in hčerama naključna). Za začasno ureditev tudi ni odločilno očetovo (ali materino) doživljanje sprejete ureditve. Osrednje vodilo je korist otroka, v tem postopku pa preprečitev njegove ogroženosti.
Pravilna in prepričljiva je dokazna ocena, da tožniki niso dokazali, da naj bi motilno dejanje storil tretji toženec po naročilu prvega toženca in druge toženke. Zgolj golo, na ničemer osnovano oziroma z ničemer podprto "intimno vedenje" tožnikov, da naj bi motilno dejanje storili toženci, ne zadošča za to, da bi se sodišče lahko prepričalo o navedenem dejstvu.
Tožniki svoje tožbe niso ustrezno in pravočasno razširili na novo (tretje) motilno ravnanje.
Sama odstranitev drevesa tekom pravdnega postopka s strani prvega toženca in druge toženke ne predstavlja pripoznave tožbenega zahtevka, kot to zmotno menijo tožniki.
URS člen 22. DZ člen 110. ZZZDR člen 84. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 341, 353, 360, 360/1.
uveljavljanje zahtevka za vrnitev darila - kavza pogodbe - bistvene pritožbene navedbe - konkretizacija procesnih kršitev - pravica do enakega varstva pravic - kršitev načela kontradiktornosti postopka - izvedba dokaznega postopka - vračanje daril med zakoncema - običajna darila - spremenjene okoliščine - nagib za darilo - preklic darila - sodba presenečenja - celovita dokazna ocena - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava
Kadar je bil nagib za sklenitev darilne pogodbe med zakoncema še kakšen drug, razveza njune zakonske zveze oziroma prenehanje zunajzakonske skupnosti po naravi stvari ni spremenjena okoliščina, ki bi darovalcu omogočala preklic darila.
kaznivo dejanje poskus umora - neprištevnost storilca - duševna motnja - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - razlike med izvedenskimi mnenji - pripor neprištevnega storilca - vštevanje pripora - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Varnostni ukrep se izvršuje po pravnomočnosti sklepa; do takrat ima obdolženec še vedno status pripornika, ne glede na dejstvo, kje se pripor dejansko izvaja. Šele ko je odločba o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu pravnomočna in se varnostni ukrep izvaja, lahko sodišče ob preizkusu, ki ga mora po določbi drugega odstavka 70.a člena KZ-1 opraviti vsakih šest mesecev, znova odloči, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebna.
vrnitev v prejšnje stanje - pripravljalni narok - zamuda - zamuda na prvi narok za glavno obravnavo - nepričakovanost - nastop zamude - nezakrivljena zamuda - nenadna in nepredvidljiva bolezen - ravnanje pooblaščenca
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena oziroma če jo je povzročil dogodek, ki ga stranka oziroma njen pooblaščenec kljub zadostni skrbnosti (torej nekrivdno) nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Omenjena skrbnost oziroma nezakrivljenost zamude se ne presoja le glede na okoliščine v zvezi z dogodkom, ki je v ožjem smislu povzročil zamudo, temveč tudi z vidika poznejšega ravnanja stranke oziroma njenega pooblaščenca, ki bi lahko kljub takšnemu dogodku odvrnilo zamudo.
V okoliščinah konkretnega primera ni nobenega razumnega razloga za sklepanje, da bi toženkin pooblaščenec (čeprav ni laik) mogel in moral obveščati sodišče, stranko ali kolege v službi o nenadnem poslabšanju svojega počutja, ki je nastopilo šele v noči pred (zamujenim) narokom (slabost, povišana telesna temperatura, bruhanje) in ga tako izželo, da je narok prespal.
Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je namreč prehod koristi, do katere pa v primerih kot je obravnavani, pride šele z izgubo posesti nepremičnine prikrajšanca in pričetkom uporabe nepremičnine s strani okoriščenca. Ker ni sporno, da je tožnica do konca glavne obravnave sporno nepremičnino še vedno uporabljala in s tem uživala koristi od zatrjevanih investicij, toženec kot solastnik pa nepremičnine ne uporablja, niti ni bilo zatrjevano, da jo ima namen uporabljati oziroma kakorkoli drugače uresničevati svoja (so)lastninska upravičenja, do premika koristi v sfero toženca (do obogatitve) še ni prišlo. Iz tega razloga tožničina terjatev še ni zapadla in je tožba preuranjena.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00084545
ZIL-1 člen 43, 43/1, 43/1-g, 43/1-j, 44, 44/1, 44/1-b, 44/1-f, 114, 114/1, 114/1-c. Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 člen 102, 102/2, 103.
blagovna znamka - nacionalna znamka - zaščitena geografska označba - pravo EU - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih - razveljavitev sodbe
Dejstva, ki se nanašajo na zmedo in zavajanje javnosti ne utemeljujejo zaključka o tem, da toženki ni mogoče prepovedati uporabe znamke na podlagi prej registrirane geografske označbe tožnice, ki vsebuje poimenovanje ZGO (Makedonija), kar predstavlja tako absolutni razlog po točki j) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 kot relativni razlog po točki f) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 (veljavnega po noveli ZIL-1E).
Izpodbijani znamki sta slovenski nacionalni znamki, zaradi česar se uporabljajo določbe ZIL-1 o blagovni znamki. Vendar ZIL-1 v tem delu napotuje na predpise EU, ki zagotavljajo zaščito ZGO. Tožničina ZGO je registrirana po pravu EU, zato mora sodišče presojati morebitno nasprotovanje toženkinih znamk pravilom EU o zaščiti, ki jo na ravni EU zagotavlja tožničina ZGO. Republika Slovenije je članica EU in mora zagotavljati sistem zaščite ZGO po predpisih EU.
Ob vsem navedenem zgolj to, da iz izvedeniškega mnenja dr. I. I. izhaja verjetnost, da je pri obdolžencu v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj obstajala manična faza bipolarne motnje, ki pa jo je potrebno z ustreznim opazovanjem in diagnostičnim postopkom potrditi, nato pa ustrezno zdraviti, v ničemer ne omaja obstoja utemeljenega suma, kot tudi ne presoje o obstoju ponovitvene nevarnosti, zlasti ob dejstvu, ko je izvedenec zaključil, da v kolikor bo obdolženec ostal nezdravljen, obstaja možnost, da bi lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo in spolno nedotakljivost in da je glede na razpoložljive podatke mogoče sklepati, da je pri njem vsaka nova epizoda hujša. Priporni razlog je ob vsem navedenem nedvomno podan, drugačna pritožbena zatrjevanja pa niso utemeljena.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00084566
ZIL-1 člen 123, 123/1. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 9, 9/2, 9/2-a, 9/2-b, 9/2-c, 14, 14/1, 14/1-c.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - blagovna znamka EU - kršitev pravic iz znamke - uporaba blagovne znamke - znak znamke - celovita presoja podobnosti znamk - uporaba označbe v skladu z dobrimi poslovnimi običaji - zmeda potrošnika glede izvora blaga - izjema - namen uporabe blaga - referenčna uporaba
V konkretnem primeru kot znaka ni mogoče šteti le deklaracije (nalepke), ampak znak obsega vse grafične elemente embalaže. Proizvodi dolžnice so opremljeni s takšno embalažo in to predstavlja oznako tega blaga v gospodarskem prometu.
Dejstvo, da se izdelki prodajajo v embalaži, ki jasno označuje njihovo pravo komercialno poreklo (proizvajalec izdelkov in njegova lastna blagovna znamka), preprečuje zmedo med kupci rezervnih delov.
Čeprav dolžnica uporablja ime znamke brez dodatka ("za"), se v konkretnem primeru ime znamke uporablja v okviru celotnega opisa namena blaga na deklaraciji, kar s stopnjo verjetnosti izkazuje referenčno uporabo oziroma uporabo, ki ima le informacijski pomen.