začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - skrivanje in odtujevanje premoženja - predmet zavarovanja z začasno odredbo - neprimernost predmeta zavarovanja - premoženje dolžnika - premoženje tretjega - pravica upnika do izjave - reševanje predhodnega vprašanja - ničnost pogodbe o preužitku
Zavarovanje se lahko nanaša samo na premoženje dolžnika, ne tretje osebe, ki ni stranka tega postopka. Prepoved razpolaganja dolžniku s premoženjem, ki ni več njegovo, je brez pomena, kot je to pravilno navedlo tudi sodišče prve stopnje
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085773
ZVEtL-1 člen 3, 29, 29/1, 29/3, 30, 30/1, 30/1-3, 50, 50/2. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8.
vzpostavitev etažne lastnine - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - pravica stranke do izjave v postopku - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
Sodišče odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja stvarne pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njenem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v tem delu ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZVPot člen 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 21b, 21b/1. ZVPot-1 člen 95, 95/2, 97, 97/1. OZ člen 70, 70/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje stvari - zahteva za odpravo napake - pasivna stvarna legitimacija - pooblaščeni servis - odgovornost proizvajalca
Pooblaščeni serviser vsa dejanja v zvezi s kupčevim uveljavljanjem pravic iz garancije (ugoditev oziroma zavrnitev kupčeve zahteve za odpravo napak, izvedba popravila) izvaja v imenu proizvajalca. Za morebitno neutemeljeno zavrnitev garancijskega popravila kupcu odgovarja kvečjemu proizvajalec in ne pooblaščeni serviser, ki je izvedbo garancijskega popravila zavrnil v imenu proizvajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00084809
ZDru-1 člen 5, 5/1, 5/2, 14, 14/1, 14/2, 19, 19/4, 20, 22. ZPP člen 199, 199/1, 202. ZUP člen 147, 147/3.
predlog za dopustitev stranske intervencije - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - izpodbijanje odločitev organov društva - volitve organov društva - razveljavitev volitev - tek upravnega postopka - sprememba zastopnika društva - predhodno vprašanje v upravnem postopku - obstoj pravnega interesa - intervencijski interes - spor o zakonitem zastopniku - vpis spremembe zastopnika društva v register - sosporniška intervencija
Če bo tožbenemu zahtevku v tej zadevi ugodeno in bodo volitve razveljavljene, bo s tem razveljavljena tudi pritožnikova izvolitev za zastopnika toženca. Drugače kot s stransko intervencijo pritožnik svojega pravnega položaja ne more zavarovati. Kljub temu, da naj bi bil izvoljen za novega zastopnika toženca, se tožbenemu zahtevku v imenu toženca namreč ne more upreti. V primeru, da v zvezi z zastopnikovim imenovanjem teče spor (kot je to v predmetni zadevi), se kot zakonitega zastopnika namreč šteje osebo, ki je kot zastopnik društva vpisana v register društev. To pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni pritožnik, ki v tem postopku tudi ne nastopa kot zastopnik toženca.
določitev stikov - stiki otroka s starimi starši - načelo otrokove koristi - zastopanje otroka - razmerja med starši in otroki - zakoniti zastopnik otroka - omejitev zastopanja - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka
V postopkih, v katerih se odloča o pravnem položaju otroka, njegove pravice in koristi praviloma zastopajo njegovi starši kot njegovi zakoniti zastopniki. Če starši za otroka ne skrbijo, ga sodišče postavi pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika, ki postane otrokov zakoniti zastopnik (257. člen DZ). Če obstaja utemeljen dvom, da starši oziroma skrbnik zaradi lastnih interesov svoje naloge ne bo opravil v korist otroka oziroma če so si njihove koristi v navzkrižju, sodišče otroku postavi kolizijskega skrbnika (269. člen DZ, peti odstavek 45. člena ZNP-1). S tem se omeji pravica staršev oziroma skrbnika, da zastopa otroka. Nalogo zastopanja otroka dobi kolizijski skrbnik, ki samostojno in nepristransko ugotavlja in zastopa otrokovo korist.
odreditev pripora - zagotovitev navzočnosti - predobravnavni narok - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - očitno izmikanje - sprememba bivališča
Ob tem, ko ni dvoma, da je bil obtoženec pravilno vabljen na predobravnavna naroka, tako dne 13.11.2023, kot 20.12.2023, pa tudi takrat na nobenega od narokov ni prišel in izostanka ni opravičil, v nadaljevanju pa tudi ni javil nobene spremembe bivališča in so bili posledično vsi poskusi vročitve vabil neuspešni, pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da to zadostuje za sklepanje o očitnem izmikanju postopku, ki je v zadostni meri izkazano.
sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - preplačilo
V primeru, da gre s strani tožene stranke za preplačano sodno takso, torej za plačilo sodne takse večje od predpisane, ki jo je tožena stranka plačala za že opravljena dejanja sodišča v postopku na prvi stopnji, ima tožena stranka pravico zahtevati razliko nazaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084786
ZST-1 člen 16, 19, 19/2, 32, 32/1. ZPP člen 39, 39/1, 44, 108, 180. ZST-1 tarifna številka 4013.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - odmera sodne takse po ZST-1 - taksa za predlog za izdajo začasne odredbe - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - poziv stranki na popravo tožbe - poprava vrednosti spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - popolnost tožbe
V procesni situaciji, ko je sodišče prve stopnje pozvalo tožnico k popravi in dopolnitvi tožbe zaradi opredelitve tožbenega zahtevka, je lahko tožba šele z dopolnitvijo oz. popravo postala popolna (108. člen, 180. člen ZPP). Šele tedaj je moglo postati jasno, kaj je predmet tožbe (in s tem predloga za izdajo začasne odredbe) in koliko znaša vrednost spornega predmeta (za posamezni zahtevek). Poziv sodišča k popravi tožbe je zato vplival na odmero sodne takse za postopek z začasno odredbo. Dokler ni jasno, kaj tožnica s tožbo uveljavlja in kolikšna je vrednost spora, odmera sodne takse za postopek z začasno odredbo (za zavarovanje enega od zahtevkov) ni mogoča.
DZ člen 161, 183, 183/1, 189, 190. ZNP-1 člen 101. URS člen 14, 22.
določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu - določitev višine preživnine - začasna preživnina - porazdelitev preživninskega bremena - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - preživninska obveznost staršev - pridobitne zmožnosti staršev - delazmožnost - sposobnost za delo - prizadevanje za ponovno zaposlitev - dodatna dela - zdravstveno stanje - starost - poglavitni vir preživljanja - dohodek od neprijavljenega postranskega poklica (delo na črno) - stroški preživljanja - življenjski standard - otrok s posebnimi potrebami - motnja v duševnem razvoju - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - načelo enakosti pred zakonom - primerljivost - potrebni stroški - primerjava - nižji dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - verjetno izkazana dejstva - nujnost izdaje začasne odredbe - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka
Pri starših, ki so mlajši in v takem zdravstvenem stanju, da so še sposobni za delo, mora biti preživnina taka, da spodbuja k iskanju lastnih virov preživljanja.
Dolžnost nasprotnega udeleženca je najti in izkoristiti vse možnosti za pridobitev sredstev za preživljanje mladoletnega otroka.
OZ člen 299, 338, 364. ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/1, 458.
zastaranje - petletni zastaralni rok - odgovornost za zapustnikove dolgove - spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je petletni zastaralni rok začel teči šele od izdaje sklepa o dedovanju, ne pa od roka, ki je bil za izpolnitev obveznosti dogovorjen v kreditni pogodbi, kot določa prvi odstavek 299. člena OZ. Pri tem je spregledalo določbo 338. člena OZ, po kateri se v zastaranje všteje tudi čas, ki je pretekel v prid dolžnikovim prednikom. Dejstvo, da je prvotni dolžnik umrl in je tožena stranka kot dedinja prevzela odgovornost na njegove dolgove tako v ničemer ne vpliva na tek zastaranja.
Skladiščnik ima izbiro, ali bo blago prodal in se poplačal iz kupnine, ali pa bo blago skladiščil še naprej in od naročnika zahteval plačilo skladiščnine.
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno uporabo materialnega prava. Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo glede na trditve, ki jih je tožeča stranka podala v svojih pripravljalnih vlogah in na katere je sodišče vezano pri odločanju o zahtevku (glej 14. točko obrazložitve prvostopne sodbe). Tožeča stranka v svojih trditvah ni zatrjevala, da je stavba na ... poslovna stavba. Tovrstne pritožbene navedbe so pritožbena novota v smislu 337. člena ZPP in so kot takšne pritožbeno neupoštevne, saj pritožnica ni pojasnila, zakaj teh svojih navedb ni mogla podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje. Že glede na navedeno, so povsem neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da se za tovrstna razmerja ne uporabljajo določila Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). So pa tudi neutemeljena. Obvezni rezervni sklad je v slovenski pravni red vnesel Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki v 119. členu določa, da morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja, če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem enot. Stanovanjski zakon (SZ-1, ki je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 69/03 in nasl.), ki kot poseben zakon ureja razmerja v večstanovanjskih stavbah in je s SPZ v običajnem odnosu splošnega in posebnega zakona, ima natančnejše določbe glede vplačil in uporabe teh sredstev (41. do 47. člen SZ-1). Navedene določbe so že bile v veljavi v času nastanka vtoževanih terjatev. Merila za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižjo vrednost prispevka določi podzakonski predpis (3. odstavek 199. člena SPZ), kot je pravilno pojasnilo prvostopno sodišče v 14. točki obrazložitve. Za plačevanje višjega prispevka v rezervni sklad se lahko odločijo etažni lastniki, vendar mora biti njihova odločitev veljavno sprejeta v načrtu vzdrževanja večstanovanjske stavbe iz 26. člena SZ-1, etažni latniki pa se lahko tudi v pogodbi o medsebojnih razmerjih dogovorijo, da bodo v rezervni sklad vplačevali več od predpisanega najnižjega zneska (116. člen SPZ). Tako se pokaže, da je prvostopno sodišče povsem pravilno uporabilo materialno pravo in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084773
ZVEtL-1 člen 3, 5, 5/1, 48. ZPP člen 189, 189/3, 274. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - predlagalni nepravdni postopek - posebni postopki - zavrženje predloga - litispendenca - istovetnost strank - istovetnost zahtevka - udeleženci nepravdnega postopka - formalni udeleženci postopka - možnost udeležbe v postopku - učinek pravnomočnosti odločbe - argument analogije - procesna dejanja sodišča - poziv stranki k izjavi - vloga brez pravnih učinkov
Obravnavani položaj, v katerem so osebe pred seznanitvijo s strani sodišča, da o isti stvari že teče postopek, vložile samostojen predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k istim stavbam, v zakonu ni izrecno urejen, je pa o dolžnem procesnem ravnanju sodišča mogoče sklepati ob uporabi argumenta analogije. Vložitev predloga je tako treba šteti za izjavo volje po udeležbi v postopku, ki že teče, navedbe v predlogu in ostalih vlogah pa kot procesno dejanje v tistem postopku.
pritožba zoper sklep višjega sodišča - nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - pravočasnost pritožbe - pritožba, vložena po izteku roka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - neutemeljena pritožba - zavrnitev pritožbe
Iz povzetega poteka zadnjega dela postopka je razvidno, da sta se pritožnika pritožila že zoper tri sklepe višjega sodišča, čeprav jima je bilo že večkrat pojasnjeno, da je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje dovoljena le izjemoma (kadar sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje) in da v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo.
Pravnomočnih odločitev z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati (primerjaj 158. člen Ustave RS). Pritožnica zato neutemeljeno vztraja pri že zatrjevanih procesnih kršitvah, ki jih v tem pritožbenem postopku ne more več uveljavljati.
začasna odredba - blokada denarnih sredstev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - skrivanje premoženja - sprememba oblike premoženja - finančno stanje dolžnika
Pritožbeno sodišče tudi ne more pritrditi pritožnici, da že sama sprememba likvidnostnega stanja brez dodatnih okoliščin predstavlja ogrožajočo situacijo v premoženjskem stanju dolžnika v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ, ki lahko vodi do najmanj otežitve izvršbe.
Tudi sicer le slabo premoženjsko stanje dolžnika ne more biti razlog za izdajo začasne odredbe.
Zatrjevano neevidentiranje terjatve tožeče stranke v poslovnih knjigah tožene stranke še ne pomeni zmanjševanja premoženja tožene stranke, temveč le prikazovanje boljšega finančnega stanja družbe.
DZ člen 83,83/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-4.
zamudna sodba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - skupno premoženje - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - neustrezen tožbeni zahtevek
Zahtevek tožnice temelji na prvem odstavku 83. člena DZ, ki določa, da upnik na podlagi pravnomočne sodbe lahko zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež. Ker odločitev z določitvijo solastniških deležev smiselno narekuje že namen 83. člena DZ, upniku ni treba še dodatno navajati posebnih okoliščin, ki utemeljujejo izvedbo delitve skupnega premoženja znotraj pravdnega postopka.
postopek osebnega stečaja - pristojnost slovenskega sodišča - potrošnik - plača in drugi stalni denarni prejemki - pokojnina - uveljavljanje pokojnine - vložitev vloge - časovne meje pravnomočnosti
ZFPPIPP v 2. točki drugega odstavka 381. člena kot predpostavko določa, da dolžnik v Republiki Sloveniji plačo ali druge stalne prejemke prejema. Sodišče odloča po (dejanskem) stanju na dan izdaje sklepa, kar pomeni, da lahko upošteva vsa dejstva in okoliščine, ki so nastopile do izdaje sklepa, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Pri svoji odločitvi lahko tako upošteva le v tem trenutku obstoječa dejstva, pritožnik pa niti ne trdi, da je do izdaje izpodbijanega sklepa v Republiki Sloveniji prejemal pokojnino.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v primeru določenih in v zemljiško knjigo vpisanih deležev, ne gre več za skupno lastnino, ampak za solastnino. Bistvena razlika med solastnino in skupno lastnino je v tem, da je pri solastnini določen idealni delež vsakega lastnika v razmerju do celote, pri skupni lastnini pa deleži niso določeni. Novejša sodna praksa res izpostavlja, da določitev deleža na skupni lastnini še ne vzpostavlja solastnine na posameznih stvareh iz skupnega premoženja, vendar je v konkretnem primeru treba upoštevati tudi to, da je toženka po prejemu pravnomočne sodbe o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju sama predlagala vpis solastnine (in ne skupne lastnine) v zemljiško knjigo, zemljiška knjiga pa je tak predlog tudi realizirala. Prav ta okoliščina je ključen razlikovalni element, ki obravnavano zadevo pomembno loči od sodne prakse, ki jo navaja toženka, kjer takšni zemljiškoknjižni vpisi po ugotovljenih deležih na skupnem premoženju še niso bili izvedeni. Ker je do vpisa deležev v zemljiško knjigo prišlo prav na pobudo toženke in ob upoštevanju dejstva, da nobena od strank ni ugovarjala zemljiškoknjižnemu sklepu o vpisu, sta stranki očitno konkludentno pristali na to, da je bila delitev opravljena.
Bistveno je, da je tožnik stroške za obratovanje in vzdrževanje solastne nepremičnine izkazal s predloženimi računi. Vsi izkazani stroški so pravilno opredeljeni kot posli rednega upravljanja stvari v solastnini, zato sta za njihovo kritje odgovorna oba solastnika v razmerju z velikostjo idealnih deležev. Kako tožnik nadalje knjiži stroške (ki so nesporno nastali), zato ni relevantno in ne vpliva na višino obveznosti toženke. Posledično je sodišče pravilno zavrnilo dokaz z izvedencem računovodske stroke, ki bi vpogledal v izkaze, bilance in sezname osnovnih sredstev, saj je bil ta predlagan za dokazovanje pravno nepomembnih dejstev.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - izločitev dokazov - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič
Zagovornica navede, da so v spisu dokazi, ki bi morali biti izločeni, saj so bili pridobljeni nezakonito, in sicer vsa zaslišanja prič (med drugim tudi tista z dne 11.4.2025, torej po izdaji izpodbijanega sklepa). Nezakonitost vidi v tem, da obdolžencu ni bila omogočena niti fizična prisotnost niti prisotnost preko videokonference na narokih dne 25.3.2025, 26.3.2025 in 11.4.2025, čeprav je želel biti navzoč. Takšne navedbe niso utemeljene, saj v predstavljenem pogledu ne more iti za nezakonite dokaze, sicer pa bodo vsi ti dokazi lahko ponovljeni tekom glavne obravnave (v kolikor bo do nje prišlo), na kateri bo obdolženec imel možnost sodelovati.
pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - parkirna mesta - dejanska raba površin - namenska raba - pretekla raba - prostorski akti
Zgolj dejstvo, da so etažni lastniki uporabljali zemljišče in tam parkirali svoje avtomobile in parcelo vzdrževali, ob vsej navedeni urbanistični podlagi, ne pomeni, da je parcela pripadajoče zemljišče obravnavane stavbe oziroma da je nujno potrebna za redno rabo stavbe. Parcela je bila vedno namenjena javni rabi, to je cesti, parkirna mesta pa so se predvidela na javnih površinah.
Pritožba nima prav, da za namembnost zemljišča stavbi zadošča že sama pretekla redna raba sporne parcele s strani stanovalcev. Namembnost zemljišča stavbi mora biti utemeljena kumulativno tako z urbanističnega kot tudi z dejanskega vidika, če naj govorimo o pripadajočem zemljišču stavbe. V obravnavani zadevi je podan zgolj dejanski vidik, ne pa tudi urbanistični.