ZPP člen 154, 154/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9.
socialni spor - stroški postopka - uspeh strank v postopku - potni stroški stranke
Pri odločitvi o uspehu stranke v socialnem sporu je odločilno, da je bila tožba potrebna in da toženec v predsodnem postopku ni pravilno ugotovil dejanskega stanja.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084570
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZFPPIPP člen 269, 270, 271, 385, 386, 391.
zavarovanje terjatve z začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - izpodbijanje dejanj v stečaju - subjektivni pogoj izpodbojnosti - povezane osebe - insolventnost
Izpodbojna so tista pravna dejanja stečajnega dolžnika, ki so izvedena v obdobju izpodbojnosti in je posledica takega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (objektivni pogoj izpodbojnosti) ter če je oseba, v korist katere je bilo tako dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo opravljeno, vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo insolventnost (subjektivni pogoj izpodbojnosti). Obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno dokazovati, razen v primerih, ko se ta, ker gre za povezane osebe, šteje za izpolnjenega. V skladu s stališčem pravne teorije in sodne prakse predstavlja insolventnost stečajnega dolžnika v času opravljenega izpodbijanega dejanja dodaten pogoj za uspešno izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VDS00086088
ZDR-1 člen 44. ZPP člen 44, 44/2.
dejansko opravljanje drugega dela - ustrezno plačilo - načelo pacta sunt servanda - plačilo za delo - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
Delavec je upravičen do plače tistega delovnega mesta, katerega delo mora dejansko opravljati in je delovno mesto višje vrednoteno kot tisto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Stališče, da delavec zaradi spoštovanja načela pacta sunt servanda ni upravičen do plačila za dejansko opravljeno delo, kljub temu, da mu delodajalec ni zagotavljal dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma mu je mimo sklenjene pogodbe o zaposlitvi odrejal dela in naloge višje vrednotenega delovnega mesta, bi bilo v nasprotju z delodajalčevo obveznostjo ustreznega plačila za opravljeno delo (44. člen ZDR-1).
Tožena stranka oceni višine spornega predmeta ni ugovarjala. Sodišče prve stopnje je posledično pri odmeri stroškov postopka pravilno upoštevalo vrednost spornega predmeta, kot jo je ocenil in obrazložil tožnik (drugi odstavek 44. člena ZPP).
Ker je bila tožnica pretežni del zavarovalne dobe zavarovana za ožji obseg pravic, ji je na podlagi prvega odstavka 401. člena ZPIZ-2 starostna pokojnina pravilno odmerjena brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz prvega odstavka 36. člena ZPIZ-2.
Beseda "pretežen" se uporablja za opis nečesa, kar ima prevladujoč značaj oziroma v numeričnem zapisu znaša najmanj 51 %.
IZVRŠILNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00085563
SPZ člen 105, 105/4. ZVEtL-1 člen 41, 42, 43, 44, 46. ZIZ člen 32, 55, 55/1, 55/1-7, 55/2, 65, 65/2, 65/3, 65/5, 71, 73, 73/2. ZPP člen 11, 11/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - nepravdni postopek - ugovor tretjega - tožba tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - predlog tretjega za odlog izvršbe - obstoj pravice na predmetu izvršbe - upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega - lastninska pravica na predmetu izvršbe - stvar izven pravnega prometa - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku
Dejstvo je, da obstoji utemeljen dvom v dopustnost izvršbe na solastne deleže dolžnika A. A. na nepremičninah, na katere je bila v tem postopku dovoljena izvršba, saj je v teku nepravdni postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča v zvezi s temi istimi nepremičninami. Če bi se izkazalo, da gre v naravi dejansko za pripadajoče zemljišče k stavbi, bi to pomenilo, da izvršba na te predmete ne bi bila dopustna. Nedopustna pa izvršba ne bi bila le zato, ker bi na predmetu izvršbe obstajala pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo, temveč že zato, ker bi šlo za stvari izven pravnega prometa. Da se na takšne stvari ne vodi izvršba, mora izvršilno sodišče paziti že po uradni dolžnosti. Te okoliščine pri presoji predmetnega predloga tretjih za odlog izvršbe ni mogoče spregledati. Poleg tega se ne sme zanemariti niti interesa morebitnega kupca v izvršbi, da z nakupom na javni dražbi dejansko lahko originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini brez pravnih napak. Sodišče prve stopnje obojemu navedenemu ni pripisalo zadostne teže.
Čeprav sicer drži, da je trditveno in dokazno breme o pogojih za odlog izvršbe na tretjem, ki odlog predlaga, gre vendarle v obravnavani zadevi za specifičen položaj. Le-tega predstavlja dejstvo, da je podan dvom, ali se v obravnavanem primeru morda vodi izvršba na predmete, ki niso v pravnem prometu. Povedano še drugače, ne gre le za goli interes tretjega, temveč za širši interes, ki ga izvršilno sodišče nikakor ne sme spregledati. Zato trditvenega in dokaznega bremena tretjega še toliko bolj ni pravilno razlagati prestrogo.
ZPP člen 254. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - dodatna dokumentacija
Ne iz izvedenskega mnenja ne iz sklepa sodišča ni razvidno, da je bila sodni izvedenki posredovana nova dokumentacija, ki bi zahtevala študij in posledično priznanje nagrade za študij nove dokumentacije,
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00084738
ZPP člen 3, 3/3, 8, 324, 392, 392/2, 392/2-1, 392/2-2. OZ člen 39, 46, 49. URS člen 19, 35. DZ člen 20.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - pravočasnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave - tožba za ugotovitev ničnosti sodne poravnave - dovoljenost tožbe za ničnost sodne poravnave - zavržena tožba - okoliščine pred sklenitvijo poravnave - razlaga vsebine sodne poravnave - dovolitev sodne poravnave - dopustnost sodne poravnave - goljufiv namen - goljufivo ravnanje - napake volje - zmota - prevara - nedopustna podlaga - nedopusten nagib - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - življenjska skupnost zakoncev - dogovor o umiku tožbe v sodni poravnavi - umik tožbe - kršitev sodne poravnave - vložitev nove tožbe - pravočasnost vložitve tožbe - izkazanost procesnih predpostavk - presojanje stvarne pristojnosti - sprememba tožbe - modifikacija tožbenega zahtevka - odločitev o podrednem tožbenem zahtevku - litispendenca - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - pravnomočno rešena zadeva - izvršljivost - obstoj pravnega interesa za pritožbo - pavšalna in prepozna pritožbena graja - nedopustna pritožbena novota - pravica do izjave - kršitve določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - pravilno vročanje - dokazovanje pravilnosti podpisa na vročilnici - izvedenec grafološke stroke - pomanjkanje trditvene podlage - obrazloženost dokaznega sklepa - celovita dokazna ocena - nepotrebna izvedba dokaznega postopka - vse
V postopkih obravnavanja tožbe za razveljavitev sodne poravnave pripravljalni narok ni predviden.
Sodna poravnava je sporazum, s katerim stranke uredijo svoja civilnopravna razmerja. Sklenejo ga v pisni obliki pred sodnikom v pravdnem ali nepravdnem postopku z učinki pravnomočne sodbe. Poravnava je tako veljavno sklenjena, če so izpolnjeni pogoji za veljavno sklepanje pogodb po materialnem pravu in če so izpolnjene predpostavke za veljavnost procesnih dejanj po postopkovnih pravilih. Zaradi dvojne narave sodne poravnave je v 392. člen ZPP posebej urejena tožba za izpodbijanje sodne poravnave kot enega od izrednih pravnih sredstev. Sodno poravnavo je tako mogoče izpodbijati le iz tam navedenih razlogov. Sodna praksa je enotna, da stranka iz razlogov, zaradi katerih je mogoče vložiti tožbo za izpodbijanje sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti, ne more vložiti tudi tožbe za ugotovitev ničnosti sodne poravnave pred sodiščem prve stopnje. Po določbi 392. člena ZPP sodne poravnave ni dopustno izpodbijati zaradi tega, ker bi nasprotovala prisilnim predpisom in morali. Na ničnost mora namreč sodišče paziti že ob sklepanju sodne poravnave in je v takšnem primeru ne sme dovoliti.
odločitev o stroških postopka - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - uspeh po višini - uspeh po temelju - delen uspeh
Pritožbeno sodišče se je v vmesni sodbi sklicevalo in delno povzelo sodbo in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 166/2014, da bi na ta način dodatno konkretiziralo, katera dejstva so (lahko) predmet obravnave v nadaljnjem postopku pred sodiščem prve stopnje, ko bo to sodišče ugotavljalo utemeljenost zahtevka po višini. Glede na pritožbene navedbe, je treba (znova) pojasniti, da v izreku vmesne sodbe vsebovana ugotovitev, ki je določno opredeljena, pomeni, da tožbeni zahtevek po temelju obstoji in se ne nanaša le na posamezne predpostavke temelja ali njihove dele, kot bi bilo moč razumeti pritožbene navedbe, temveč zajema celotno podlago zahtevka.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izkaz verjetnosti - pravica do stikov z otrokom - odklanjanje stikov s strani otroka - stiska otroka - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odtujevanje otroka - varstvo koristi otroka - dolgoročna korist
Za predmetno odločitev je odločilno, da ogrožanje deklice s stiki, kot so že urejeni, ni podano, in zato začasna odredba ni potrebna.
namen izvedbe postopka osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes - odpust obveznosti - dolžnik nima premoženja
Predlog za odpust obveznosti lahko dolžnik sicer vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja (398. člen ZFPPIPP), vendar zgolj zaradi hipotetične možnosti, da bo tak predlog tudi dejansko vložen, postopka osebnega stečaja ni mogoče začeti, če ne obstajajo možnosti, da bi bil dosežen vsaj primarni namen tega postopka.
Sodišče lahko naknadno najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju razdeli le, če je zapustnica z oporoko razpolagala z vsem svojim premoženjem. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih razlogov o tem, ali je zapustnica razpolagala z vsem svojim premoženjem oziroma ali posestvo (zaščitena kmetija) predstavlja njeno celotno premoženje, je obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
osnovni pravni položaj - sprememba osnovnega položaja - skupni del stavbe - posamezni del stavbe - hipoteka - prenos hipoteke - pogoji za vpis - podlaga za vpis
Ne SPZ in tudi ne ZZK-1 ne nalagata zemljiškoknjižnemu sodišču, da po uradni dolžnosti, v primeru, ko skupni del stavb pridobi z vpisom – vpis novih osnovnih pravnih položajev, drug status, prenese izvedeno pravico, hipoteko, ki je bila vpisana kot omejitev le pri posameznih delih stavb.
delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve - spor o predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - spor o obsegu skupnega premoženja
Po določbi drugega odstavka 155. člena ZNP-1 odloči sodišče o delitvi skupnega premoženja v nepravdnem postopku, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če pa je med udeleženci spor o predmetu delitve ali velikosti njihovih deležev, sodišče v skladu z 9. členom ZNP-1 prekine nepravdni postopek in jih napoti, da v določenem roku sprožijo pravdni postopek za rešitev tega vprašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00084578
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 639, 639/3, 640, 660.
gospodarski spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - gradbena pogodba - podjemna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - znižanje plačila zaradi stvarnih napak
Znižanja plačila ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
Dokazni predlog "kot do sedaj predlagani dokazi" ne predstavlja substanciranega dokaznega predloga.
Ni mogoče šteti, da dokazni predlogi za zaslišanje strank in prič pomenijo zahtevo za izvedbo naroka. Stranka mora izvedbo naroka zahtevati izrecno.
ZNP-1 člen 22, 22/1, 26, 32, 32/1, 45, 45/2, 45/3.
preživnina - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - znižanje preživnine - izjava o umiku - predlog za nadaljevanje - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - subjekt postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi 26. člena ZNP-1 omogočiti pritožnici, da se kot materialna udeleženka izjavi o umiku predloga prve predlagateljice glede zvišanja preživnine za pritožnico in ji dati možnost, da predlaga nadaljevanje postopka v zvezi s tem predlogom. Sodišče prve stopnje bi moralo tudi na podlagi drugega in tretjega odstavka 45. člena ZNP-1 omogočiti pritožnici, da kot udeleženka samostojno opravlja procesna dejanja. Ker je pritožnica med postopkom postala polnoletna, bi jo sodišče prve stopnje moralo vabiti na narok, na katerem je prvo predlagateljica v celoti umaknila predlog in ji (vsaj) na ta način dati možnost, da se izjavi glede nadaljevanja postopka v zvezi s predlogom prve predlagateljice za zvišanje preživnine in da se opredeli glede nasprotnega predloga.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - evidentiranje nepremičnine - dejanska raba objekta - pojem stavbe in dela stavbe
Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga, ki jo je pripravil sodni izvedenec oziroma namesto njega oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (drugi odstavek 13. člena ZVEtL-1), primerna, o tem izda sklep in zagotovi izvedbo evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1). Predmet pritožbe zoper tak sklep je lahko zgolj okoliščina, ali je strokovna podlaga, ki jo je v tem postopku izdelal sodni izvedenec primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa oziroma da je strokovna podlaga v nasprotju z določili ZKN, Pravilnika in s standardi ter pravili geodetske stroke.
Vprašanje ustanovitve oz. obstoja in določitve območja stvarne služnosti na območju ene izmed parcel, ki so lahko povezane s stavbo, je vprašanje, ki nima neposredne povezave s strokovno podlago evidentiranja sprememb za stavbo, ki se nanaša izključno na opredelitev dejanske rabe delov stavb (ne pa na zemljišča, ki so povezana s to stavbo). Z evidentiranjem sprememb v kataster nepremičnin v zvezi s to stavbo tudi nobena morebiti sporazumno dogovorjena služnost dostopa ne bo in ne more biti ustanovljena.
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravno pripadnost posameznih delov stavbe in njihovo uporabo, pa v tej fazi postopka niso relevantne in bodo presojane v nadaljnji fazi postopka pri sprejemu končne odločitve. V tej se bo sodišče po proučitvi navedb vseh udeležencev in presoji celotnega dokaznega gradiva opredelilo do vsebinskih pripomb povezanih s pripadnostjo posameznih delov obravnavane nepremičnine.
navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku - preživnina za otroka - sprememba višine preživnine
Določba 34. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbenem postopku le, če so ti v korist oseb, ki same niso sposobne skrbeti za svoje pravice in koristi, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe
Izhajajoč iz predpostavke, da je treba institut odloga izvršbe tolmačiti restriktivno, je kot podlago za odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ treba šteti le izredna pravna sredstva iz 26. poglavja ZPP. Pravice upnika do učinkovite izvršbe in s tem do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave (kar je namen izvršilnega postopka) namreč ni dopustno omejevati s širjenjem izjeme, ki jo v izvršilnem postopku predstavlja odlog izvršbe. Vložitev ustavne pritožbe zato ni razlog za odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ.
obravnavanje pred sodiščem - predlog za obnovo postopka - nepravilna vročitev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pravica do izjave - enako varstvo pravic - sodno varstvo - pravica do pravnega sredstva
Nevročitev oziroma nepravilna vročitev izdanega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pomeni obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZIZ.
Sodišče druge stopnje se sicer strinja, da seznanitev z izdano sodno odločbo, na katero tretji odstavek 42. člena ZIZ veže začetek teka 30-dnevnega roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ne pomeni nujno prejema oziroma (pravilne) vročitve te sodne odločbe. Vendar pa to ne pomeni, da je mogoče začetek teka tega roka vezati na seznanitev z vsakim dejstvom, na podlagi katerega bi se dolžnik lahko seznanil, da zoper njega teče izvršilni postopek.
V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo je pravilna vročitev sodne odločbe stranki v postopku eden od ključnih procesnih instrumentov za uresničevanje pravice do izjave kot bistvenega elementa pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), za uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in še zlasti za uresničevanje pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Institut razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je namenjen odpravi kršitev, ki so posledica nepravilne vročitve oziroma nevročitve sodne odločbe, zlasti pa zagotovitvi možnosti, da lahko stranka zoper sodno odločbo vloži pravno sredstvo in s tem uveljavi svojo pravico do sodelovanja v postopku in pravico do pravnega sredstva. Pri presoji začetka teka roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnost in izvršljivosti sklepa o izvršbi in pravočasnosti takega predloga je zato treba imeti v vidu tudi zgoraj navedene ustavno zagotovljene pravice dolžnika in izhajati iz pravice dolžnika do poštenega sodnega postopka. Pojem seznanitve z izdano sodno odločbo je zato mogoče vezati le na tiste dejanske okoliščine, na podlagi katerih se je dolžnik lahko nedvomno seznanil s tem, da je bil zoper njega izdan sklep o izvršbi, in na podlagi katerih je, ob dolžnikovem vedenju, da mu ta sklep ni bil vročen, od dolžnika mogoče utemeljeno pričakovati, da ustrezno ukrepa. Povedano drugače, začetek teka 30-dnevnega roka je treba vezati na tista dejstva, iz katerih nedvoumno izhaja, da je bil dolžnik seznanjen z izdajo sklepa o izvršbi. Le v takem primeru je namreč mogoče šteti, da dolžnik, ki predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v navedenem roku ni vložil, možnosti sodelovanja v postopku in učinkovitega varstva svojih pravic ni izkoristil zaradi svoje lastne pasivnosti.
ZD člen 213, 213/1. ZDKG člen 3, 3/1, 3/2. SPZ člen 15a, 17. ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - spor dedičev o obsegu zapuščine - spor ali premoženje spada v zapuščino - manj verjetna pravica dediča - zaščitena kmetija - kmetijski stroji in živina - kmetijske priprave in orodja (pritikline) - pritiklina - posest premične stvari - trdiveno in dokazno breme - premoženje zapustnika ob smrti - vstop dedičev umrlega dediča - identifikacijski podatek - zavlačevanje postopka - dolgotrajnost postopka
Verjeten obstoj tistih pritiklin (premičnin), mora dokazati tisti, ki se nanje sklicuje. Da bi bile prav sporne premičnine v času njene smrti v posesti zapustnice, pokojni dedič F. A. in pritožnici kot njegovi pravni naslednici niso izkazali. Sklicevanje pritožnic na njuno splošno večjo seznanjenost z dejanskim obsegom vrednosti zapuščine namreč samo po sebi prav tako ne dokazuje, da so bile ravno sporne premičnine tiste, ki so obstajale in bile v posesti zapustnice ob njeni smrti 38 let nazaj.