Ni sicer mogoče slediti pritožbenim navedbam, da izvršitelj izvršilnih dejanj sploh še ne bi smel opravljati, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen, saj se po izrecni določbi prvega odstavka 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ drugačne ureditve pri rubežu premičnin ne določa, zato je izvršitelj pravilno in zakonito začel opravljati svoje delo.
Utemeljen pa je smiselni pritožbeni očitek, da je odločitev, da mora dolžnik s tem povezane stroške kot za izvršbo potrebne povrniti, preuranjena. O dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi namreč še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Sodišče zato tudi še ne more presoditi, ali je bilo izvršilno dejanje poizkusa rubeža dne 6. 3. 2015 in z njim povezani stroški izvršitelja res potrebni za izvršbo.
določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003
Merila in pogoji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbam, ki so bila zgrajena pred 1. 1. 2003, so navedeni primeroma. Za ugotovitev obsega zemljišča, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe (prvi odstavek 42. člena ZVEtL-1) jih je potrebno upoštevati celovito. Podanost posameznega avtomatsko še ne pomeni pripadajočega zemljišča. Za redno rabo stavbe morajo biti potrebni in pomembni, da izpodbijejo zakonsko domnevo iz drugega odstavka 43. člena ZVEtL-1 o pripadajočem zemljišču v obsegu, določenem z upravno odločbo o funkcionalnem zemljišču ali gradbeni parceli. Pritožbene navedbe te domneve, ki jo je uporabilo tudi sodišče prve stopnje, ne morejo uspešno izpodbiti.
izvedenina - pravica do plačila - nagrada in stroški izvedenca - naloga izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - dodatno izvedensko mnenje - pripombe strank - pripombe na cenitev nepremičnine
Izvedenec pridobi pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, torej, ko odgovori na vsa vprašanja, ki mu jih postavi sodišče s sklepom ob postavitvi izvedenca. Pri tem pa je izvedensko delo treba obravnavati kot celoto, izvedenčevega odgovora na pripombe pravdnih strank k mnenju ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k mnenju.
Pri odmeri nagrade in stroškov je treba upoštevati, da ugotovitve in izračuni izvedenca v dopolnilnem izvedenskem mnenju sodijo v okvir prvotno dane naloge izvedencu, zato ni podlage za dodatno plačilo nagrade in povrnitev stroškov za dopolnilno mnenje. Izvedencu je bilo namreč naloženo, da poda cenitev v postopku obravnavane nepremičnine ter mnenje o tem ali je možna njena fizična delitev med udeležence postopka. Izvedenec je podal izvid in mnenje o oceni vrednosti navedene nepremičnine in možnosti njene fizične delitve, pritožnik pa je podal pripombe na izvid in mnenje, ki se tičejo le cenitve vrednosti nepremičnine.
S popravnim sklepom ni dopustno spreminjati oziroma popravljati odločitve, popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev, pa tudi ne odpravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo.
ZPP člen 112, 112/1, 112/8, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 343, 343/4, 452, 452/1, 454, 454/2. OZ člen 122.
spor majhne vrednosti - pravni interes za pritožbo - domneva priznanja neprerekanih dejstev - pravočasen odgovor na tožbo - vloga na nepristojnem sodišču - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - predlog za izvedbo naroka podan s strani nasprotne stranke - pogoji za prenos pogodbe - pomanjkljivosti v uvodu sodbe
Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Tudi v primeru, ko bi vloga tožene stranke z dne 6. 5. 2016 k prvostopenjskemu sodišču prispela pred izdajo izpodbijane odločitve, slednje le-te v nasprotju z zatrjevanji pritožnice ne bi obravnavalo kot dokaz, temveč kot toženkine trditve o dejstvih, s katerimi izpodbija navedbe tožeče stranke.
V pritožbi s sklicevanjem na kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi opustitve izvedbe naroka, ki jo je zahtevala nasprotna stranka, ne more uspeti.
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je nedvomno mogoče ugotoviti, da je sodišče prve stopnje v tožbi zatrjevana dejstva štelo za priznana, ker tožena stranka nanje ni odgovorila (na tej podlagi pa ugotovilo dejansko stanje) in ker tudi sicer izpodbijana sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo njen objektivni preizkus ter zaključek, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen, o pritožbeno zatrjevani kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni mogoče sklepati.
Kršitev, ki jo toženka uveljavlja končno (in sicer da je sodišče prve stopnje kršilo drugi odstavek 324. člena ZPP, ker v uvodu sodbe ni navedlo imena in priimka ter prebivališča zakonitega zastopnika tožene stranke) pa je relativne narave (prvi odstavek 339. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00002860
KZ-1 člen 86, 86/11.. ZKP člen 16, 16/3, 371, 371/2, 372, 372/1, 372/1-4.. ZUP člen 87, 87/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - način izvršitve kazni zapora - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - osebna vročitev - kršitev kazenskega zakona - pravice obdolženca - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
Po jezikovni razlagi tretjega odstavka 129.a člena ZKP je jasno, da pri navedenem naroku ne gre za procesno dejanje, ki bi bilo obvezno, temveč je odvisno od, po sodišču ocenjene potrebe.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3, 60/3, 301, 301/3. ZPP člen 154, 154/1, 313, 324, 324/3, 458, 458/4.
nastanek terjatve na povrnitev stroškov postopka - postopek pred sodiščem za ugotovitev obstoja terjatve - stečajni postopek nad toženo stranko - prijava terjatev v stečajnem postopku - prijava terjatve za plačilo pravdnih stroškov - pogojna terjatev - nastanek pravdnih stroškov - odložni pogoj - priznana terjatev v stečaju - nagrada za postopek - sprejem pooblastila - zapadlost terjatve na povrnitev stroškov postopka - tek zamudnih obresti - predlog stranke za nadaljevanje postopka - po začetku stečajnega postopka nastali stroški - določenost izreka sodbe
Tožeča stranka je ravnala pravilno, ko je terjatev iz naslova pravdnih stroškov prijavila v stečajni postopek. Iz dikcije 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP izhaja, da je za dolžnost prijave terjatve iz naslova stroškov postopka odločilen trenutek njihovega nastanka in ne šele trenutek nastanka terjatve na njihovo plačilo. Ni bistveno kdaj sodišče stroške odmeri, temveč kdaj so stroški nastali. Nagrada za postopek je tožeči stranki nastala pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, zato je takšno terjatev potrebno prijaviti v stečajni postopek kot pogojno terjatev, pod odložnim pogojem, da bo sodišče s končno odločbo ugotovilo višino teh stroškov in jih priznalo tožeči stranki. Z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka upravičena do stroškov postopka, se je izpolnil odložni pogoj in pogojna terjatev se je spremenila v navadno terjatev, od katere je mogoče obračunati tudi zakonske zamudne obresti.
Nagrada za postopek nastane že s sprejemom pooblastila za zastopanje.
Terjatev iz naslova stroškov postopka nastane z odločitvijo sodišča o povračilu stroškov. Šele z nastankom terjatve je lahko govora o njeni zapadlosti.
Tožeča stranka stroškov pravdnega postopka res ni prijavila kot pogojno terjatev, vendar pa gre v tem primeru za procesno napako storjeno v okviru stečajnega postopka, ki je bila sanirana s predlogom tožeče stranke o nadaljevanju pravdnega postopka glede ugotovitve obstoja terjatve in ni vplivala na pravilnost uporabe materialnega prava v konkretnem sporu.
S tem ko del stroškov PTT storitev nastane že ob samem začetku pravde, pa je končen obseg teh stroškov znan šele ob koncu pravde, in je takrat mogoče šteti, da so ti stroški nastali.
Slovnično preoblikovanje izreka sodbe, s katerim se ne posega v materialno spremembo odločitve, tako da izrek postane jasen in razumljiv, ne predstavlja takšne kršitve, s katero bi bilo potrebno sodbo razveljaviti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004329
ZDR-1 člen 131.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - premoženjska škoda
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke zahteval plačilo odškodnine za premoženjsko škodo iz naslova izgubljenega prihodka. Tožbeni zahtevek je utemeljeval z navedbami, da ga je tožena stranka neenakopravno obravnavala v postopku presoje upravičenosti odhoda na mednarodno operacijo. Tožena stranka je uspela dokazati, da v postopku odločanja o tem, katere pripadnike bo napotila na misijo na Kosovu, ni kršila prepovedi diskriminacije iz 6. člena ZDR-1. Odločitev o izvzetju iz kadrovske liste je bila utemeljena z obstojem objektivnih (in ne subjektivnih) okoliščin.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005542
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 171, 171/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna stvar - soprispevek - nepremoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval pri menjavi "blederja" na vulkanizerski stiskalnici. V trenutku, ko je sodelavec aktiviral stikalo in spustil centralni mehanizem stiskalnice, je imel tožnik roko na območju spodnjega obroča "blederja", zato mu je stiskalnica stisnila prste desne roke. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da stiskalnica, ki jo poganja električna energija, predstavlja nevarno stvar, ki v smislu določbe 149. in 150. člena OZ predvideva objektivno odgovornost njenega imetnika za škodo, ki nastane v posledici njenega delovanja. Neutemeljeno je pritožbeno uveljavljanje tožene stranke, da je v obravnavani zadevi podan ekskulpacijski razlog iz drugega odstavka 153. člena OZ, ker je škoda nastala izključno zaradi ravnanja tožnika, ki ga ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožnik odstranitev "blederja" iz centralnega mehanizma vulkanizerske stiskalnice lahko storil le na način, da je z roko segel v delovno območje stroja, zato dejstvo, da je imel v kritičnem trenutku roke v nevarnem območju, za toženo stranko ni moglo biti povsem nepričakovano.
odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Po novem ZDR-1 delavcu pripada odpravnina tudi ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi izteka te pogodbe (kakor to ureja tretji do sedmi odstavek 79. člena ZDR-1). Ker gre pri odpravnini za novo pravico, se v skladu s prehodno določbo (tretji odstavek 230. člena ZDR-1) ta nanaša le na pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so sklenjene po uveljavitvi tega zakona, torej od 12. 4. 2013 naprej. Tožeča stranka ima tako zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, pravico do odpravnine le za obdobje zaposlitve pri toženi stranki od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014 ter od 1. 9. 2014 do 31. 8. 2015 (to je le za čas trajanja zaposlitve po pogodbah o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih po uveljavitvi ZDR-1 dalje).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00002653
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/2, 195/3. ZPotK-1 člen 2, 2-5.
pokojnina - smrt upravičenca - limitna pogodba - negativno stanje na bančnem računu - nakazilo - izvajalec plačilnega prometa - vračilo preveč izplačane pokojnine
Dogovor o odobritvi limita ima naravo pogodbe, s katero dajalec kredita izrecno da potrošniku pravico, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo obstoječe stanje na potrošnikovem plačilnem računu.
195. člen ZPIZ-2 določa, da ima zavod, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, prednostno pravico, da od izvajalca plačilnih storitev direktno zahteva povrnitev zneska pokojnine ali druge denarne dajatve, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen. V tretjem odstavku nadalje določa, da mora v primeru, če denarja ni več na računu, izvajalec plačilnih storitev namesto vračila sredstev zavodu posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila in sicer ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno številko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000886
ZPP člen 212, 213, 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
trditveno in dokazno breme - pavšalni ugovori - priznana dejstva - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do pravno odločilnih trditev tožene stranke, zato je podana kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
sodna taksa - vračilo sodne takse - sprememba zakona
Sodišče prve stopnje je prejelo predlog tožene stranke za vračilo sodne takse za pritožbo, v kateri je navajala, da je tožena stranka posredni proračunski uporabnik v lasti občine, in tako po določbi 10. člena ZST-1 oproščena plačila sodne takse, zato ji naj sodišče vrne plačano sodno takso. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga tožene stranke za vračilo sodne takse za pritožbo oprlo na prvi odstavek 10. člena ZST-1, pri tem pa očitno spregledalo, da je bil prvi odstavek 10. člena ZST-1 spremenjen z ZST-1 C, in sicer tako: "Plačila sodnih taks so oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, centri za socialno delo, kadar so predlagatelj v postopku za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost."
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-4.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 515.. OZ člen 35.
izredna odpoved delodajalca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - delodajalec - zakoniti zastopnik - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil A.A. ml. tudi po letu 2006 dejansko poslovodja toženke, je lahko tožniku redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, in je tako tožniku delovno razmerje na podlagi dogovora o denarnem nadomestilu namesto odpovednega roka zakonito prenehalo dne 3. 6. 2016. Zaradi zakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tudi prenehanja delovnega razmerja dne 3. 6. 2016, tožena stranka ni mogla tožniku ponovno podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 7. 2016. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je ta odpoved nična (35. člen OZ).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - zagovor
Tožeči stranki je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana dne 10. 11. 2015 po 4. alineji 110. člena ZDR-1, torej iz razloga, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, razlogov za svojo odsotnost pa ni sporočil delodajalcu, čeprav bi to moral in mogel storiti. Ravnanje tožeče stranke kot je opisano v izredni odpovedi, ne predstavlja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Ravno nasprotno. Ob dejstvu, da je tožeča stranka izostala z dela od dne 3. 11. 2015, razlogov pa zato toženi stranki ni sporočila, bi morala imeti na zagovoru možnost pojasniti razloge za svoj izostanek ter razloge za to, da tožene stranke o tem ni obvestila, kot to zatrjuje toženka v izredni odpovedi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00009570
KZ-1 člen 283, 283/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
kriva ovadba - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - naznanitev kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - izrek oprostilne sodbe - kršitev kazenskega zakona
Zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 "naznanitev kaznivega dejanja" mora biti konkretiziran z opisom naznanjenega kaznivega dejanja, saj sicer ni mogoče oceniti, ali je naznanjeno dejanje res kaznivo dejanje in tako, ki se preganja po uradni dolžnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok
Katero dejanje delodajalca se šteje za "podajo" odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v ZDR-1 ni opredeljeno. Pri odgovoru na to vprašanje je treba izhajati iz narave roka za odpoved, ki je glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča prekluziven, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi. Ob upoštevanju takšne narave roka za podajo odpovedi zato ni dovolj, da delodajalec najkasneje zadnji dan izteka roka samo sestavi besedilo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč mora biti znotraj prekluzivnega roka iz njegovih dejanj razvidna tudi resna namera, da naj sestavljena odpoved učinkuje.
Ker je tožena stranka odpoved z datumom 3. 9. 2015 prvič poskusila vročiti tožnici šele 2. 11. 2015, kar je skoraj 3 mesece po datumu vrnitve tožnice na delo po zatrjevanem neupravičenem izostanku z dela (10. 8. 2015) in 2 meseca od datuma zagovora kot skrajnega roka za začetek teka roka za podajo odpovedi, je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je tožena stranka tožnici podala odpoved v roku 30 dni od ugotovitve razloga za izredno odpoved. Tožena stranka je odpoved glede na datum na njej sicer res sestavila pravočasno, vendar pa ob vsaj dvomesečnem zamiku (poskusa) vročitve odpovedi tožnici in odsotnosti drugih navedb tožene stranke, ki bi kazale na resno namero, da naj sestavljena odpoved tudi dejansko učinkuje v razmerju do tožnice, sporna odpoved ni bila podana v zakonsko določenem prekluzivnem roku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002636
ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190a, 191, 192, 193, 193/2. ZOZP člen 18.
nadomestilo za invalidnost - ZPIZ - prometna nesreča - sprememba zakonodaje - odgovornost zavarovalnice - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - odškodninska odgovornost zavarovalnice - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - regresni zahtevek zpiz
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 res določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih, vendar ta določba po prepričanju višjega sodišča še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2 (dodan z novelo B), ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.