ZPIZ-1 člen 101, 102, 102/1.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1, 196.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po dokončni in izvršljivi odločbi drugostopenjskega organa ZPIZ tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti ni zmožna za opravljanje dela na delovnem mestu učiteljice predmetnega pouka po pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili dne 24. 4. 2014. V tem delu, tj. glede ugotovljene invalidnosti III. kategorije s pravico do dela na drugem delovnem mestu brez aktivnega pouka, je bila odločitev drugostopenjskega organa ZPIZ potrjena s pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča. Zato je dne 17. 10. 2014 tožena stranka tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 4. 2014 na delovnem mestu učiteljice predmetnega pouka - matematika in fizika zaradi invalidnosti in ji ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto učitelja s poučevanjem v podaljšanem bivanju.
Tožena stranka ni dokazala, da je bil z delavci (tudi s tožnico) v predhodnih letih sklenjen dogovor, da se zaradi težke finančne situacije delavcem izplačuje plača, nekoliko nižja od pogodbeno dogovorjene in le delno, če bo denarni tok podjetju to omogočal, tudi regres za letni dopust. Zavzelo je pravilno stališče, da predstavitev situacije zaposlenim in tudi obvestilo zaposlenim ne predstavljata dogovora tožene stranke z delavci (tožnico) o znižanju plač ter zamiku in znižanju regresa za letni dopust. Zato je tožnica upravičena do plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposltivi.
gradnja avtocest - škoda - odškodninska odgovornost dars - odškodninska odgovornost države - pasivna legitimacija DARS
Ker je tudi po ZDARS (Ur. l. RS št. 57/93), veljavnem v času izvajanja del, zaradi katerih naj bi tožeči stranki nastala škoda, tožena stranka opravljala posamezne naloge v zvezi z izgradnjo avtoceste za račun države in ne za svoj račun, za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi izgradnje avtoceste, ne more biti odškodninsko odgovorna.
ZDR člen 155, 156.. ZObr člen 97f.. - člen 4, 4/2, 4/2-1.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
plača - plačilo dodatkov - neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - napotitev na delo v tujini - davki in prispevki
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
ZDR-1 člen 54, 56, 77.. ZPP člen 212, 286, 277, 318.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zamudna sodba
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas v nasprotju z zakonom. Razlog, naveden v pogodbi o zaposlitvi (usposabljanje in priprava na delo), očitno ni resničen, glede na to, da je v obvestilu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zapisano, da je bila pogodba sklenjena za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela. Poleg tega pa tudi ta drugi razlog, to je začasno povečan obseg dela, ni izkazan, ker gre za stalno delo, za katero je tožena stranka zaposlila druge delavce.
Kadar je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, se v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato tudi v obravnavanem primeru ni zakonske podlage za to, da bi se delodajalcu naložila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006164
OZ člen 168, 174.
odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - vzročna zveza - izguba na zaslužku - pretrganje vzročne zveze - mesečna renta
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je od 23. 5. 2016 dalje prekinjena vzročna zveza med nastajajočo premoženjsko škodo (izgubo dohodka) in škodnim dogodkom z dne 22. 5. 2010, za katerega je bila krivdno odgovorna toženka. Tožeča stranka se ni odzvala na povabilo tožene stranke, da se zglasi v kadrovski službi zaradi nadaljevanja delovnega razmerja v okviru preostale delovne zmožnosti v invalidskem podjetju. S tem je preprečila možnost za svojo zaposlitev in pridobitev prihodkov iz tega naslova. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za plačevanje mesečne rente od 23. 5. 2016 dalje utemeljeno zavrnilo.
ZPIZ-2 člen 6, 129, 129/1, 129/1-3, 133, 134.. ZPIZ člen 308.. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
pokojninska doba - zavarovalna doba - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja - dokazni postopek
Za pritožbeno rešitev predmetne zadeve je edina odločilna dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožnik v vtoževanem obdobju, kljub zatrjevanim elementom delovnega razmerja na očetovi kmetiji, ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker ni bil prijavljen v zavarovanje, ni pridobil lastnosti zavarovanca, kaj šele, da bi domnevni delodajalec iz tega naslova obračunaval in plačeval predpisane prispevke. V obravnavanem primeru zato ni pogojev za ugodilno sodbo. Čeprav je tožnik kot družinski član delal na očetovi kmetiji, dela ni opravljal v pravnem razmerju, na podlagi katerega bi bil vključen v pokojninsko zavarovanje. Ob takšnem dejanskem stanju je potrebno zaključiti, da v predmetni zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 1. odst. 135. člena v zvezi s 126. členom TZPZ-64, niti 50. člena v zvezi z 48. členom ZTPPIZ-72, ki ju je za vštetje vtoževane zavarovalne dobe v pokojninsko dobo potrebno uporabiti glede na 3. alinejo 1. odstavka 129. člena ZPIZ-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00003484
ZFPPIPP člen 121, 121/2, 376, 396. OZ člen 5. URS člen 156.
ustavitev postopka osebnega stečaja - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka - načelo vestnosti in poštenja - namen stečajnega postopka - postopek za oceno ustavnosti
Dolžnik s trditvami, da je upnik pri predlaganju postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavedel sodišče, s pritožbo ne more doseči ustavitve stečajnega postopka. Bi pa tovrstne razloge lahko uveljavljal v morebitnem odškodninskem postopku zoper upnika, ki naj bi ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka se v pravilnost izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ni več mogoče spuščati. Obnova postopka pa v stečajnem postopku ni dopustna. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za celotno poplačilo vseh terjatev, imajo vsi njegovi upniki pravico doseči poplačilo svojih terjatev v enakem deležu kot drugi upniki in hkrati s poplačilom drugih upnikov. Zaradi tega so v ZFPPIPP nekatera vprašanja urejena drugače kot v ZPP. Zaradi upoštevanja temeljnih načel insolvenčnega postopka obnova postopka, vrnitev v prejšnje stanje in ustavitev stečajnega postopka po pravnomočnosti sklepa od začetka stečajnega postopka po ZFPPIPP, niso dopustni.
prenos materialnih avtorskih pravic - obličnost - pisna oblika pogodbe - oblika ad probationem - teorija realizacije - moralne avtorske pravice - zastopnik - pooblaščenec - pooblastilo - posebna oblika pooblastila
V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZASP velja, da morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Vendar je pisnost v 80. členu ZASP predpisana le kot dokaz o vsebini pogodbe (ad probationem), ne pa kot pogoj za veljavnost pogodbe (ad valorem). Z izpolnitvijo pogodbene obveznosti je razmerje med strankama stabilizirano, vztrajanje pri namenu oblike, ki je v varstvu strank pred nepremišljenostjo, pa ne bi imelo nobene vloge več. Zato je tudi na področju avtorskega pogodbenega prava v sodni praksi sprejeto pravilo teorije realizacije.
Glavni obveznosti strank po Pogodbi o prenosu avtorskih pravic sta bili prenos materialnih avtorskih pravic (1. člen) in plačilo nadomestila (3. člen). O izpolnitvi pogodbe s tako vsebino je na podlagi teorije realizacije mogoče sklepati le posredno iz ravnanj strank, pri čemer ravno izpolnjevanje glavnih pogodbenih obveznosti strank najočitneje kaže na vsebino in spoštovanje obveznosti iz pogodbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003899
ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZDR-1 člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - krivdna odgovornost - soprispevek
Sodišče prve stopnje je v tem sporu odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za povračilo škode, ki je tožniku nastala ob obravnavanem škodnem dogodku. Ugotovilo je, da je tožnik spornega dne kot zaposleni pri drugotoženi stranki opravljal delo varovanja proizvodne enote prvotožene stranke. Ta je imela svojo civilno odgovornost zavarovano pri stranskem intervenientu. Delovno sodišče je za odločanje v sporu zoper zavarovalnico pristojno le, kadar je ta tožena skupaj z delodajalcem (drugi odstavek 5. člena ZDSS-1). V obravnavanem sporu prvotožena stranka ni niti tožnikov delodajalec niti uporabnik, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom, niti zavarovalnica delodajalca. Prvotožena stranka je zgolj imetnik proizvodne enote, za varovanje te enote pa je imela sklenjeno pogodbo o storitvah zasebnega varovanja z drugotoženo stranko. Na območju te enote je tožnik opravljal delo varovanja in je prišlo do škodnega dogodka. S tem pa prvotožena stranka še ni pridobila lastnosti delodajalca, uporabnika ali zavarovalnice, zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je stvarno pristojno za odločanje v tem sporu zoper prvotoženo stranko.
Tožnik v tem sporu vtožuje povračilo škode, ki mu je nastala v posledici padca, do katerega je prišlo, ker se je spotaknil čez železno palico, ki je v višini približno 5 cm štrlela iz betonske podlage. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke (prvi odstavek 131. člena OZ), ker ta ni poskrbela za neovirano in varno hojo po dvorišču varovanega objekta na način, da bi odstranila železo, ki je štrlelo iz betonske podlage oziroma ga ustrezno označila in zavarovala. Ugotovilo je, da drugotožena stranka pred prevzemom varovanja varovanega območja ni (dovolj skrbno) pregledala. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje o krivdni odškodninski odgovornosti drugotožene stranke in o odstotnosti soprispevka tožnika k nastalemu škodnemu dogodku.
pravica do stikov otroka s starši - začasna ureditev stikov - prepoved stikov z otrokom - načelo največje otrokove koristi - ogroženost otroka - nasilno obnašanje - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi
Očetov nekritičen odnos do ravnanj nasilništva ter njegove vedenjske posebnosti, ki hčerko vznemirjajo in jo spravljajo v stisko, so tisti razlog, na podlagi katerega je sodišče utemeljeno zaključilo, da je v dekličino največjo korist, da se stiki z očetom začasno prepovejo.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - grožnja
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da grožnja z napadom na življenje in telo, kot jo predstavlja dostavljena kuverta z nabojem kalibra 9 mm in elektronsko sporočilo s sklicevanjem na naboj kalibra 9 mm, kot se uporablja v službenih pištolah policistov, predstavljata hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in da je tožnik ravnal naklepno. Opisana kršitev ima vse znake kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1, ki ga stori, kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo (prvi odstavek 135. člena KZ-1) ali kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari (drugi odstavek 135. člena KZ-1).
ZDR člen 42, 126, 127, 128, 131, 137.. ZPP člen 339, 399/2, 339/2-14.
plača - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je v tem sporu uveljavljal, da mu je prikrajšanje pri plači nastalo, ker mu tožena stranka v posameznih mesecih zaposlitve ni priznala 100 % učinka. Navedeno povzema tudi sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve sodbe, vendar v nadaljevanju izpodbijane sodbe ugotavlja le, ali je bil med strankama sklenjen dogovor o višji urni postavki, kar pa ni razlog, zaradi katerega tožnik uveljavlja prikrajšanje pri plači. Izpodbijana sodba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato se je ne da preizkusiti. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odvzem roditeljske pravice - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti - kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča
Prav nobenega dejstva ali okoliščine, ki bi kazale na to, da mati zanemarja sina A. A., sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kot tudi ne okoliščin, ki bi kazale na to, da bi mati otroka zapustila ali drugače pokazala, da zanj ne namerava skrbeti. Pogojev za odvzem roditeljske pravice torej ni, zato je bil predlagateljev predlog pravilno zavrnjen.
preživninska obveznost - znižanje preživnine za otroka - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - določitev višine preživnine - preživninske zmožnosti staršev - potrebe otroka
Pri določanju preživninske obveznosti ne gre za matematičen oziroma drobnjakarski (do EUR) natančen pristop ugotavljanja zmožnosti preživninskih zavezancev in otrokovih potreb.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Spremenjene okoliščine so v tej zadevi nesporno podane, saj dekleti nista več v skupnem starševstvu tožnice in toženca, temveč sta zaupani v vzgojo in varstvo materi.
Iz navedene, zelo natančne in obširne obrazložitve izpodbijane sodbe v točki 22 in 23 je povsem jasno in dovolj obrazloženo, v katerem delu je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo glede plačila vtoževane glavnice v znesku 1.362,14 EUR. Razen tega je v točki 33 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje izrecno navedlo, da je upoštevaje vse navedeno, zahtevku tožeče stranke ugodilo v obsegu iz točke III izreka, v ostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožeča stranka s posplošenimi navedbami ni podala zadostne trditvene podlage in glede na pojasnjeno ni dokazano, da naj bi bila upravičena do višjega zneska vtoževanih terjatev (točka IV izreka).
ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, do katere je upravičen delavec zato, ker ni mogel izrabiti prostih dni počitka, ampak je moral vse dni v tednu opravljati delo. Pripadnik Slovenske vojske je torej upravičen do odškodnine, ki je za vsak dan neizkoriščenega počitka enaka vrednosti 8-urnega delovnika.
soočenje prič - zaslišanje tajnega policijskega delavca - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kršitev pravice do obrambe - izzvana kriminalna dejavnost - pogoji za izrek pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Priče se smejo soočiti, če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. To določbo je mogoče aplicirati tudi na konkretno procesno situacijo, ko je sodišče namesto zaslišanja tajnega delavca prebralo njegovo poročilo o tajnem delovanju.
Iz spisovnega gradiva je razvidno, da tajni delavec z M. P. sploh ni kontaktiral, temveč le s K. B., tako, da pri obtožencu kriminalne dejavnosti neposredno tudi izzivati ni mogel.
Ko med služnostnim upravičencem in lastnikom zemljišča ni konsenza glede izvedbe nujne poti na trasi, na kateri je ustanovljena, o tem odloči sodišče.
Ob odsotnosti zahtevka za dopustitev vzpostavitve konkretno opisane poti, ter ob odsotnosti trditev, da gre za tak način vzpostavitve poti, ki bo lastninsko pravico omejeval v čim manjši meri, predlagatelj ni izkazal za verjetno niti, da terjatev obstoji, niti, da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.