DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003899
ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZDR-1 člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - krivdna odgovornost - soprispevek
Sodišče prve stopnje je v tem sporu odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za povračilo škode, ki je tožniku nastala ob obravnavanem škodnem dogodku. Ugotovilo je, da je tožnik spornega dne kot zaposleni pri drugotoženi stranki opravljal delo varovanja proizvodne enote prvotožene stranke. Ta je imela svojo civilno odgovornost zavarovano pri stranskem intervenientu. Delovno sodišče je za odločanje v sporu zoper zavarovalnico pristojno le, kadar je ta tožena skupaj z delodajalcem (drugi odstavek 5. člena ZDSS-1). V obravnavanem sporu prvotožena stranka ni niti tožnikov delodajalec niti uporabnik, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom, niti zavarovalnica delodajalca. Prvotožena stranka je zgolj imetnik proizvodne enote, za varovanje te enote pa je imela sklenjeno pogodbo o storitvah zasebnega varovanja z drugotoženo stranko. Na območju te enote je tožnik opravljal delo varovanja in je prišlo do škodnega dogodka. S tem pa prvotožena stranka še ni pridobila lastnosti delodajalca, uporabnika ali zavarovalnice, zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je stvarno pristojno za odločanje v tem sporu zoper prvotoženo stranko.
Tožnik v tem sporu vtožuje povračilo škode, ki mu je nastala v posledici padca, do katerega je prišlo, ker se je spotaknil čez železno palico, ki je v višini približno 5 cm štrlela iz betonske podlage. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke (prvi odstavek 131. člena OZ), ker ta ni poskrbela za neovirano in varno hojo po dvorišču varovanega objekta na način, da bi odstranila železo, ki je štrlelo iz betonske podlage oziroma ga ustrezno označila in zavarovala. Ugotovilo je, da drugotožena stranka pred prevzemom varovanja varovanega območja ni (dovolj skrbno) pregledala. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje o krivdni odškodninski odgovornosti drugotožene stranke in o odstotnosti soprispevka tožnika k nastalemu škodnemu dogodku.
odvzem roditeljske pravice - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti - kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča
Prav nobenega dejstva ali okoliščine, ki bi kazale na to, da mati zanemarja sina A. A., sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kot tudi ne okoliščin, ki bi kazale na to, da bi mati otroka zapustila ali drugače pokazala, da zanj ne namerava skrbeti. Pogojev za odvzem roditeljske pravice torej ni, zato je bil predlagateljev predlog pravilno zavrnjen.
Pritožba zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je nedovoljena, zato jo je potrebno zavreči.
Pravno podlago za izrek denarne kazni je sodišče imelo v določbi 11. člena ZPP, po kateri jo sme izreči v primeru, ko udeležencu v postopku z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljal svoje pravice. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da zaporedno vlaganje enakih vlog oziroma pravnih sredstev, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj, pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva. Pri zlorabi pravice gre, med drugim, tudi v primeru takšnega uveljavljanja pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Ravnanje, ko tožena stranka iz ponavljajočih se razlogov nekritično vlaga popolnoma enake vloge - pritožbe, z enako vsebino, meji na tako zlorabo procesnih pravic, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno sankcioniralo po določbi 11. člena ZPP.
O zahtevkih tožene stranke do tožeče stranke je bilo že odločeno v izvršilnem postopku na temelju verodostojne listine. Morebitni zahtevek na temelju neupravičene obogatitve bi bil neutemeljen, saj plačilo tožeče stranke toženi stranki ni bilo opravljeno brez temelja; temelj je bil v pravnomočnem sklepu o izvršbi. Toda tožeča stranka je trdila nekaj drugega, in sicer da je zahtevala plačilo na temelju posebne pogodbe, ki ni bila spoštovana. Zahtevala jih je torej na temelju 15. člena in prvega odstavka 239. člena OZ. O tem pa v okviru navedenega postopka še ni bilo odločeno. V tem postopku o njem še ni bil izveden noben dokaz zaradi tega, ker je prvostopenjsko sodišče videlo pravni temelj za takšen zahtevek v 190. členu OZ in nasl.
ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.. - člen 4.
davki in prispevki - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00003484
ZFPPIPP člen 121, 121/2, 376, 396. OZ člen 5. URS člen 156.
ustavitev postopka osebnega stečaja - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka - načelo vestnosti in poštenja - namen stečajnega postopka - postopek za oceno ustavnosti
Dolžnik s trditvami, da je upnik pri predlaganju postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavedel sodišče, s pritožbo ne more doseči ustavitve stečajnega postopka. Bi pa tovrstne razloge lahko uveljavljal v morebitnem odškodninskem postopku zoper upnika, ki naj bi ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka se v pravilnost izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ni več mogoče spuščati. Obnova postopka pa v stečajnem postopku ni dopustna. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za celotno poplačilo vseh terjatev, imajo vsi njegovi upniki pravico doseči poplačilo svojih terjatev v enakem deležu kot drugi upniki in hkrati s poplačilom drugih upnikov. Zaradi tega so v ZFPPIPP nekatera vprašanja urejena drugače kot v ZPP. Zaradi upoštevanja temeljnih načel insolvenčnega postopka obnova postopka, vrnitev v prejšnje stanje in ustavitev stečajnega postopka po pravnomočnosti sklepa od začetka stečajnega postopka po ZFPPIPP, niso dopustni.
izvršilni stroški - potrebnost stroškov predloga za izvršbo z novim sredstvom
Če dolžnik kljub večim pozivom ni poravnal večjega zneska dolga iz sodne poravnave, je upnica vedela, da bo morala vložiti predlog za izvršbo. Zato bi morala opraviti poizvedbe pri MOP v okviru predpriprav na vložitev predloga za izvršbo, zlasti glede na pritožbeno navedbo, da je šlo za večji znesek dolga (31.400,00 EUR s pripadki), zaradi katerega bi bilo smiselno predlagati več izvršilnih sredstev.
preživnina - sprememba višine preživnine - bistveno spremenjene okoliščine
V zvezi s 132. členom ZZZDR, kot pravno podlago za spremembo z izvršilnim naslovom (kar je tudi sodna poravnava) določene preživnine, je sodna praksa že zavzela stališče, da morajo spremembe na strani preživninskega upravičenca ali preživninskega zavezanca biti bistvene, da je mogoče poseči v obstoječe preživninsko razmerje. Šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca bistveno spremenile, lahko pristopi k ponovnem odmerjanju preživnine.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005144
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
alternativni način izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna
Ker obsojenec v ponovnem predlogu za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ni navedel nobenih novih okoliščin, razen tega, da mu je Zavod odobril prekinitev prestajanja zaporne kazni za dva meseca, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da obsojenec ne izpolnjuje nobenega pogoja iz prvega odstavka 12. člena ZIKS-1, slednje pa tudi prepričljivo obrazložilo v točkah 7 in 8 izpodbijanega sklepa.
OZ člen 255, 255/1, 256, 256/1, 256/2, 257. ZPP člen 356.
izpodbijanje dolžnikov pravnih dejanj - actio pauliana - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - čas nastanka terjatve - obstoj terjatve v času izpodbijanega pravnega dejanja - neplačevitost dolžnika - dodelitev drugemu sodniku
Na podlagi prvega odstavka 255. člena OZ vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Iz te zakonske določbe izhaja, da terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje nista povezana s časom kot pogojem za izpodbijanje.
Po določbi prvega odstavka 399. člena ZKP se smejo zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepa sodišča, izdane na prvi stopnji, pritožiti stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, in sicer vselej, kadar ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe. Navedeno zakonsko določbo je sodišče prve stopnje prezrlo, ko je odločalo o pritožbi oškodovanca, ki jo je podal zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po določbi četrtega odstavka 506. člena ZKP ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe.
bivalne razmere v zaporu - plačilo denarne odškodnine - protipravno ravnanje države - pobotni ugovor - primerna denarna odškodnina
Bivanje v neustreznih razmerah v priporu je opredeljeno kot protipravno ravnanje.
Pobotni ugovor je mogoče uveljavljati do konca glavne obravnave, vendar na podlagi pravočasnih do prvega naroka za glavno obravnavo pravotvornih trditev in ponujenih dokazov.
ZFPPIPP člen 331, 331/1, 374, 374/1, 374/1-1, 374/1-1(2), 374/6, 374/6-3. OZ člen 29, 29/3.
sklep o prodaji - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - zahteva upnika - prenos premoženja - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Upnik ni upošteval in pristal na bistveno sestavino ponudbe iz Poziva, da je terjatev dolžnika B. m. b. h. iz Avstrije že unovčljiva za 150.000,00 EUR. Ponudbo iz Poziva je sprejel le pod pogojem, da terjatev ni unovčljiva in da se v celotni višini prenese nanj za poplačilo njegove terjatve v višini 1.015,90 EUR. To pomeni, da je njegova ponudba v primerjavi s Pozivom bistveno spremenjena.
Zato upnikova izjava o sprejemu ponudbe za sodišče ni bila zavezujoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000871
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 30, 30/6. ZFPPIPP člen 380, 424, 443. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 - prostorski akti - sposobnost biti stranka - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - načelo kontradiktornosti - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - ničnost pogodbe - poseg v pravice tretjih oseb
Izvedenec ni tisti, ki bi določil pripadajoče zemljišče, njegova pristojnost je le odgovoriti na vprašanja urbanistične stroke, ki se pojavijo pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL v vsakem konkretnem primeru in s tem pomagati sodišču pri njegovi končni odločitvi. Naloga sodišča pa je, da izvedensko mnenje oceni in, upoštevajoč celoten uspeh postopka, samo določi, kaj je pripadajoče zemljišče k stavbi.
Ker parcele, določene kot pripadajoče zemljišče, v času gradnje niso bile namenjene javni oz. splošni rabi, ni utemeljen pritožbeni očitek tretje udeleženke, da naj bi sama postala lastnica predmetnih nepremičnin z lastninjenjem po ZGJS in ne glede na napačne deklaratorne vpise v zemljiški knjigi.
Samostojno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem ni dopustno, zato je po zakonu takšno razpolaganje nično.
Zakonski opis kaznivega dejanja krive izpovedbe ne vsebuje individualno določenega oškodovanca. Za upravičenost prevzema kazenskega pregona od državnega tožilca je zato nujno, da je v dejstvenem opisu kaznivega dejanja oškodovanec najmanj poimenovan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002173
ZKP člen 365, 365/1. KZ-1 člen 48.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - popravni sklep - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - kategorije motornih vozil
Ker sodišče prve stopnje že ob ustni razglasitvi sodbe ni ustrezno konkretiziralo kategorije motornih vozil v izrečeni stranski kazni prepovedi vožnje motornega vozila, v pisnem odpravku sodbe ni šlo za očitno pisno pomoto, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnici z zavrnitvijo predloga za oprostitev celotnega plačila sodne takse tudi ni bila kršena njena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Poudariti velja, da že odlog plačila sodne takse pomeni, da bo o zadevi vsebinsko odločeno. Ko sodišče dovoli stranki odlog plačila sodne takse, njeno plačilo namreč ni več procesna predpostavka za obravnavanje vloge (po 105.a členu ZPP). Sodišče jo je dolžno obravnavati, čeprav stranka ne plača takse v roku, za katerega ji je bilo plačilo odloženo. V poštev pride samo prisilna izterjava neplačane sodne takse. Postopek se torej po izdaji sklepa o odlogu plačila sodne takse nadaljuje, ne glede na to, da sodna taksa za vlogo še ni bila plačana. Že iz tega razloga je očitana kršitev pravice do sodnega varstva neutemeljena. Dodati velja, da Ustava sicer res v 23. členu zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva, kar pomeni, da višina sodnih stroškov osebam slabega premoženjskega stanja ne sme predstavljati nepremostljive ovira za dostop do sodišča. Toda pristop do sodišča ni nesorazmerno otežen, saj je ustavna pravica do sodnega varstva stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks. Vendar je stranko mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev (predvidenih v 11. členu ZST-1). Kadar teh pogojev ne izpolnjuje (kot v obravnavani zadevi), zatrjevano plačilo sodne takse ne more pomeniti nesorazmernega oteževanja in kršitev pravice do sodnega varstva, kot neutemeljeno navaja pritožnica.
Toženec si prihaja v logično nasprotje, ko trdi, da je bil s tožnikom dogovorjen, da za delo in stroške prejme različne kmetijske stroje, ki jih pri tem potrebuje, poleg tega pa želi še plačilo svojega dela v denarju. Tudi toženec tega dogovora ni dokazal in sedaj zaman želi dokazno oceno, ki je prepričljiva, prikazati kot nasprotje med tem, kar se navaja v sodbi, in med zapisniki o zaslišanjih.
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - skupno premoženje - nezmožnost uporabe nepremičnine - zahteva za souporabo nepremičnine - izselitev iz skupnega stanovanja - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - privolitev v prikrajšanje
Ker je sodišče prve stopnje verjelo tožnici in sinovoma, da je toženec nad tožnico izvajal psihično in fizično nasilje, je stališče izpodbijane sodbe, da zatrjevano nasilje, ogroženost in strah ne pomenijo razloga, da se tožnica ne bi mogla na toženca obrniti z zahtevo za souporabo stanovanja in z njim stanovanje souporabljati, materialnopravno zmotno. Zaradi tega so materialnopravno zmotni zaključki izpodbijane sodbe, da je tožnica souporabo stanovanja prostovoljno opustila, da je v zatrjevano prikrajšanje privolila in da je bilo toženčevo nasilje vzdržno.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 8. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 17, 17/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 833.
evropski plačilni nalog - distribucijska pogodba - pogodba o opravljanju storitev - mednarodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - pravica do izjave - trditvena podlaga - kraj izpolnitve obveznosti - slovenska jurisdikcija - odpravnina - pasivna legitimacija - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča
Tožena stranka je tista, ki je vložila ugovor o nepristojnosti in v njem je imela možnost zatrjevati neobstoj slovenske jurisdikcije, zato je sodišče prve stopnje, glede nato, da se je postopek začel s predlogom za izdajo evropskega plačilnega naloga, upravičeno toženi stranki omogočilo vložitev prve obrazložene vloge, s katero je lahko odgovorila na ugovor o nepristojnosti oziroma utemeljila obstoj slovenske jurisdikcije. Tako je bilo obema strankama omogočena pravica izjaviti se o mednarodni pristojnosti in očitek o kršitvi načela kontradiktornosti ni utemeljen.
Tožeča stranka v predmetnem postopku vtožuje plačilo odpravnine iz naslova prenehanja distribucijske pogodbe na podlagi 833. člena OZ. Glede na to sporna terjatev temelji na zatrjevanih opravljenih storitvah tožeče stranke za toženo stranko, zato je upoštevaje drugo alinejo točke (b) prvega odstavka 7. člena BU I podana mednarodna pristojnost sodišča RS, saj so bile vse zatrjevane aktivnosti tožeče stranke v zvezi z blagom, ki ga je kupila od tožene stranke, opravljene na območju RS.