Glede na to, da je sodba, s katero mu je bila naložena obveznost povrnitve škode oškodovanki postala pravnomočna dne 14. 12. 2015, obsojeni pa tudi do uvedbe osebnega stečaja dne 19. 5. 2016 ni povrnil oškodovani družbi prav ničesar, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da tega ni storil zaradi uvedbe osebnega stečaja. Ta je bil namreč uveden, ko je prvotni rok za izpolnitev obveznosti, določen s sodbo prvostopnega sodišča z dne 14. 12. 2015, že iztekel (14. 3. 2016).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005144
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
alternativni način izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna
Ker obsojenec v ponovnem predlogu za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ni navedel nobenih novih okoliščin, razen tega, da mu je Zavod odobril prekinitev prestajanja zaporne kazni za dva meseca, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da obsojenec ne izpolnjuje nobenega pogoja iz prvega odstavka 12. člena ZIKS-1, slednje pa tudi prepričljivo obrazložilo v točkah 7 in 8 izpodbijanega sklepa.
OZ člen 255, 255/1, 256, 256/1, 256/2, 257. ZPP člen 356.
izpodbijanje dolžnikov pravnih dejanj - actio pauliana - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - čas nastanka terjatve - obstoj terjatve v času izpodbijanega pravnega dejanja - neplačevitost dolžnika - dodelitev drugemu sodniku
Na podlagi prvega odstavka 255. člena OZ vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Iz te zakonske določbe izhaja, da terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje nista povezana s časom kot pogojem za izpodbijanje.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 8. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 17, 17/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 833.
evropski plačilni nalog - distribucijska pogodba - pogodba o opravljanju storitev - mednarodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - pravica do izjave - trditvena podlaga - kraj izpolnitve obveznosti - slovenska jurisdikcija - odpravnina - pasivna legitimacija - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča
Tožena stranka je tista, ki je vložila ugovor o nepristojnosti in v njem je imela možnost zatrjevati neobstoj slovenske jurisdikcije, zato je sodišče prve stopnje, glede nato, da se je postopek začel s predlogom za izdajo evropskega plačilnega naloga, upravičeno toženi stranki omogočilo vložitev prve obrazložene vloge, s katero je lahko odgovorila na ugovor o nepristojnosti oziroma utemeljila obstoj slovenske jurisdikcije. Tako je bilo obema strankama omogočena pravica izjaviti se o mednarodni pristojnosti in očitek o kršitvi načela kontradiktornosti ni utemeljen.
Tožeča stranka v predmetnem postopku vtožuje plačilo odpravnine iz naslova prenehanja distribucijske pogodbe na podlagi 833. člena OZ. Glede na to sporna terjatev temelji na zatrjevanih opravljenih storitvah tožeče stranke za toženo stranko, zato je upoštevaje drugo alinejo točke (b) prvega odstavka 7. člena BU I podana mednarodna pristojnost sodišča RS, saj so bile vse zatrjevane aktivnosti tožeče stranke v zvezi z blagom, ki ga je kupila od tožene stranke, opravljene na območju RS.
začasni zastopnik - objava oklica - ugotavljanje dedičev - smrt dediča - prvi dedni red
Sodišče kljub neuspešno opravljenim poizvedbam ni imelo podlage za sprejeto odločitev, da pritožnica kot dedinja ne obstaja oziroma ni več živa. Postopek o razglasitvi pogrešanca za mrtvega in o ugotavljanju smrti je namreč posebej urejen v 8. poglavju ZNP. Gre za predlagalni postopek in se torej ne vodi po uradni dolžnosti, pri čemer v obravnavani zadevi predloga v tej smeri preostala dediča nista podala in zanj tudi nista navedla vsebinskih predpostavk.
plačilo sodne takse za pritožbo - dopustne pritožbene novote - premalo plačana sodna taksa za pritožbo
Navedbe druge toženke o plačilu takse (z dokazili) predstavljajo dopustne pritožbene novote.
V primeru, ko je zaradi pomote pri vnosu zneska nakazila sodna taksa premalo plačana v tako minimalnem znesku (1 EUR), kot je bila ta v konkretnem primeru, bi morala biti stranka izrecno opozorjena.
bivalne razmere v zaporu - plačilo denarne odškodnine - protipravno ravnanje države - pobotni ugovor - primerna denarna odškodnina
Bivanje v neustreznih razmerah v priporu je opredeljeno kot protipravno ravnanje.
Pobotni ugovor je mogoče uveljavljati do konca glavne obravnave, vendar na podlagi pravočasnih do prvega naroka za glavno obravnavo pravotvornih trditev in ponujenih dokazov.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve
Tožnik ni izkazal pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe.
Namen regulacijskih začasnih odredb ni v zavarovanju kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena (regulacijske začasne odredbe, ker naj začasno regulirajo, urejajo določeno stanje).
Po določbi prvega odstavka 399. člena ZKP se smejo zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepa sodišča, izdane na prvi stopnji, pritožiti stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, in sicer vselej, kadar ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe. Navedeno zakonsko določbo je sodišče prve stopnje prezrlo, ko je odločalo o pritožbi oškodovanca, ki jo je podal zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po določbi četrtega odstavka 506. člena ZKP ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe.
Da plačilo z napačno sklicno številko pomeni nepravočasno plačilo takse in posledično fikcijo umika pritožbe ne izhaja niti iz določbe 105.a člena ZPP niti iz določb ZST-1.
Tožena stranka potrdila o opravljenem plačilu ni predložila v predvidenem roku, vendar ji zaradi tega ni mogoče naprtiti posledic, določenih v tretjem odstavku 105.a člena ZPP.
Toženec si prihaja v logično nasprotje, ko trdi, da je bil s tožnikom dogovorjen, da za delo in stroške prejme različne kmetijske stroje, ki jih pri tem potrebuje, poleg tega pa želi še plačilo svojega dela v denarju. Tudi toženec tega dogovora ni dokazal in sedaj zaman želi dokazno oceno, ki je prepričljiva, prikazati kot nasprotje med tem, kar se navaja v sodbi, in med zapisniki o zaslišanjih.
končanje stečajnega postopka - posebna stečajna masa - delitveni načrt - oškodovanje upnikov - nerealna prodajna cena - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - ocena vrednosti premičnega premoženja
Ker gre glede na pravnomočni sklep o nezavezujočem zbiranju ponudb za prodajo opreme, vredne manj od 15.000,00 EUR, lahko vrednost tega premoženja oceni upravitelj. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da upravitelj premoženja ne bi prodal na način, ki je primeren glede na lastnosti tega premoženja. Glede na to, da je premoženje že prodano za 280,00 EUR, nadaljnje preverjanje podatkov o pravi tržni vrednosti prodajane opreme ni smotrno. Končno je prava tržna vrednost tista, ki se oblikuje na trgu, to je vrednost, ki so jo kupci pripravljeni plačati za predmet prodaje. Če pritožnik meni, da so bili (ločitveni) upniki oškodovani, je v prvem odstavku 102. člena ZFPPIPP določena odškodninska odgovornost upravitelja upnikom za škodo, ki jim jo ta povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.
izvršba na nepremičnine - izstavitev listine primerne za vpis v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga za izvršbo
Če upnik ne uspe pridobiti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (tretji in peti odstavek 168. člena ZIZ). Pot pravde upnik ohrani tudi, če predloži listine, za katere sodišče presodi, da niso ustrezne. Razlaga sodišča prve stopnje, po kateri mora upnik že v prvem koraku izbrati eno ali drugo pot in ob neuspešnosti prve poti nositi breme izbire z zavrnitvijo predloga za izvršbo, upnika prekomerno omejuje pri uresničevanju njegove pravice do izvršbe.
ZPP člen 7, 243, 247, 247/1, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - neprimeren dokaz - materialno procesno vodstvo - razjasnjevaljna dolžnost sodišča - sklepčnost - kršitev prodajne pogodbe - prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - zahtevek na znižanje plačila - povračilo škode - pravno priznana oblika škode - poslovna škoda - predčasno plačilo obrokov leasinga - vzročna zveza - ogled izvedenca
Zgolj izvedenec je bil torej tisti, ki je sodišču prve stopnje lahko posredoval informacije o tem, ali ima plovilo napake, ki jih navaja tožeča stranka v tožbi in ostalih vlogah, oziroma katere od zatrjevanih napak so v resnici prisotne. To pa pomeni, da izvedba dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke in predlaganih prič ne bi mogla nadomestiti pomanjkljive strankine aktivnosti v zvezi s podajanjem pripomb na izvedeniško mnenje v smislu, katere napake še niso bile ugotovljene, ker si jih izvedenec ni ogledal.
Škoda zaradi izgube letnika (kot jo opiše tožeča stranka) ni pravno priznana oblika škode.
Če tožeča stranka ugotovitvam iz dopolnitve izvedenskega mnenja ni oporekala v postopku pred sodiščem prve stopnje, teh ugotovitev (ki jih je sodišče prve stopnje v celoti sprejelo po tem, ko jih je dokazno ocenilo), ne more izpodbiti niti z obravnavano pritožbo. Že v postopku na prvi stopnji se je namreč imela možnost izjaviti o ugotovitvah iz dopolnitve izvedenskega mnenja, pa tega ni storila.
nepremoženjska škoda - podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - padec na stopnicah - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - manjkajoča trditvena podlaga - nedovoljene pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme o okoliščinah škodnega dogodka oziroma vzročni zvezi je bilo na tožniku. Tožnik v pravočasni trditveni podlagi ni navajal, da pri vstopu v stanovanje ni imel nikakršne možnosti pri izbiri neustreznih copatov brez usnjenega podplata, ker je ravnal po navodilu lastnice. Ni pravočasno očital zavarovanki toženke, da mu je zagotovila neustrezno obutev za hojo po spornih stopnicah. To je začel navajati šele v pripombah zoper izvedensko mnenje, ko je izvedenec izpostavil okoliščine, ki lahko vplivajo na drsnost in s tem vzrok za padec, kar je bilo prepozno.
lastninska pravica na nepremičnini - sestavina nepremičnine - domneva lastninske pravice - spor med dedičem in tretjo osebo - spor o obsegu zapustnikovega premoženja
V konkretnem primeru zaradi spornega obsega zapuščinskega premoženja ni pogojev za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dediča na pravdo, saj tako ravna zapuščinsko sodišče le takrat, ko pride do takega spora med dediči, ne pa, če pride do spora med dediči in tretjo osebo kot se nakazuje v konkretnem primeru.
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 14/5, 121, 121/1, 136, 152, 152/7, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4, 232, 232/1, 232/1-1, 232/4, 242, 242/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 125.
izpodbijanje zakonske domneve - odprava insolventnosti - razmerje med stečajnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev predhodnega stečajnega postopka - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - pravni interes za pritožbo - pritožba zoper obrazložitev
Določba sedmega odstavka 152. člena ZFPPIPP se v primeru pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave smiselno ne uporablja, zato na podlagi poenostavljene prisilne poravnave, ki je bila potrjena v času prekinjenega predhodnega stečajnega postopka, sodišče tudi nima podlage za zavrženje upničinega predloga za začetek stečajnega postopka.
V skladu z določbo četrtega odstavka 221.b člena ZFPPIPP poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za navadne terjatve, ki jih dolžnik navede v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.
Upniku kot predlagatelju stečajnega postopka je sodišče prve stopnje v nadaljevanem postopku odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, po potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, pravilno dalo možnost, da dokaže, da dolžnik kljub domnevi prenehanja insolventnosti s pravnomočnostjo sklepa o doseženi poenostavljeni prisilni poravnavi z upniki iz posodobljenega seznama navadnih terjatev, insolventnosti ni odpravil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000871
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 30, 30/6. ZFPPIPP člen 380, 424, 443. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 - prostorski akti - sposobnost biti stranka - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - načelo kontradiktornosti - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - ničnost pogodbe - poseg v pravice tretjih oseb
Izvedenec ni tisti, ki bi določil pripadajoče zemljišče, njegova pristojnost je le odgovoriti na vprašanja urbanistične stroke, ki se pojavijo pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL v vsakem konkretnem primeru in s tem pomagati sodišču pri njegovi končni odločitvi. Naloga sodišča pa je, da izvedensko mnenje oceni in, upoštevajoč celoten uspeh postopka, samo določi, kaj je pripadajoče zemljišče k stavbi.
Ker parcele, določene kot pripadajoče zemljišče, v času gradnje niso bile namenjene javni oz. splošni rabi, ni utemeljen pritožbeni očitek tretje udeleženke, da naj bi sama postala lastnica predmetnih nepremičnin z lastninjenjem po ZGJS in ne glede na napačne deklaratorne vpise v zemljiški knjigi.
Samostojno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem ni dopustno, zato je po zakonu takšno razpolaganje nično.
ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-8, 110, 110/1, 119. OZ člen 306, 309.
prenehanje terjatve - sodni depozit - pogoji za sodni depozit - vrstni red zastavnih pravic
Dolžnica lahko izpolni svojo obveznost, zaradi poplačila katere se vodi izvršilni postopek, tudi izven izvršilnega postopka in nato v tem postopku uveljavlja ugovorni razlog izpolnitve obveznosti oziroma prenehanja obveznosti na drug način.
Ob uveljavljanju ugovornega razloga prenehanja terjatve s položitvijo izterjevanega zneska pri sodišču, v skladu z določbami OZ o sodnem depozitu, lahko upnik v izvršilnem postopku, ki se vodi za poplačilo te terjatve, uveljavlja, da je ta izpolnitev zaradi postavljenih pogojev za izročitev položenega zneska, nepravilna.
V konkurenci več upnikov, ki so pridobili zastavno pravico na isti terjatvi, se ti poplačajo po vrstnem redu, kot so pridobili prednostno poplačilno pravico.