neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - skupno premoženje - nezmožnost uporabe nepremičnine - zahteva za souporabo nepremičnine - izselitev iz skupnega stanovanja - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - privolitev v prikrajšanje
Ker je sodišče prve stopnje verjelo tožnici in sinovoma, da je toženec nad tožnico izvajal psihično in fizično nasilje, je stališče izpodbijane sodbe, da zatrjevano nasilje, ogroženost in strah ne pomenijo razloga, da se tožnica ne bi mogla na toženca obrniti z zahtevo za souporabo stanovanja in z njim stanovanje souporabljati, materialnopravno zmotno. Zaradi tega so materialnopravno zmotni zaključki izpodbijane sodbe, da je tožnica souporabo stanovanja prostovoljno opustila, da je v zatrjevano prikrajšanje privolila in da je bilo toženčevo nasilje vzdržno.
ZJSRS člen 21d, 21f, 26a, 28. OZ člen 280, 280/2, 419. ZIZ člen 21.
plačilo preživnine - nadomestilo preživnine - subrogacija - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka - prehod terjatve - zakonite zamudne obresti - izvršilni naslov
Upnik nima izvršilnega naslova za izterjavo zakonitih zamudnih obresti od posameznih zapadlih zneskov nadomestila preživnine. Pravica do zakonitih zamudnih obresti ne izhaja iz odločbe z dne 16. 1. 2014, v kateri je v 4. točki izreka zapisana le dolžnost sklada od preživninskega zavezanca izterjati izplačana sredstva s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov izplačanih nadomestil preživnine za čas od dneva vsakega izplačila nadomestila preživnine do vračila. V skladu s 21. členom ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam odločba sklada glede zakonitih zamudnih obresti ne zadošča. Seveda to ne pomeni, da upnik do zakonitih zamudnih obresti ni upravičen, vendar njegova pravica, ki temelji na 28. členu ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonite zamudne obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje (sklep II Ips 128/2004 in II Ips 68/2005).
OZ člen 174, 174/2, 175. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - premoženjska škoda - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - škoda zaradi izgube zaslužka - bodoča škoda - odškodnina v obliki rente - normalen tek stvari - mejni prag zadostne verjetnosti - sprememba prisojene odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe
O povrnitvi bodoče škode zaradi izgube zaslužka se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka, in ne na podlagi stanja, ki je po škodnem dogodku.
odgovornost delodajalca za delavca - zdravniška/strokovna napaka - protipravno dejanje - trditveno in dokazno breme - izvedenec medicinske stroke
Opustitev antibiotične profilakse pri kirurških posegih na hrbtenici, ki je bila v nasprotju z običajno prakso v takratnem obdobju in bi lahko zmanjšala nastanek zapleta z vnetjem medvretenčne ploščice najmanj za polovico, predstavlja nedopustno, nestrokovno ravnanje, za katerega zdravstvena ustanova odgovarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000871
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 30, 30/6. ZFPPIPP člen 380, 424, 443. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 - prostorski akti - sposobnost biti stranka - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - načelo kontradiktornosti - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - ničnost pogodbe - poseg v pravice tretjih oseb
Izvedenec ni tisti, ki bi določil pripadajoče zemljišče, njegova pristojnost je le odgovoriti na vprašanja urbanistične stroke, ki se pojavijo pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL v vsakem konkretnem primeru in s tem pomagati sodišču pri njegovi končni odločitvi. Naloga sodišča pa je, da izvedensko mnenje oceni in, upoštevajoč celoten uspeh postopka, samo določi, kaj je pripadajoče zemljišče k stavbi.
Ker parcele, določene kot pripadajoče zemljišče, v času gradnje niso bile namenjene javni oz. splošni rabi, ni utemeljen pritožbeni očitek tretje udeleženke, da naj bi sama postala lastnica predmetnih nepremičnin z lastninjenjem po ZGJS in ne glede na napačne deklaratorne vpise v zemljiški knjigi.
Samostojno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem ni dopustno, zato je po zakonu takšno razpolaganje nično.
najemna pogodba - odprava napak - unovčitev bančne garancije - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - združitev postopka - dokazi, izvedeni v drugem postopku - enako dejansko stanje
Pritožba utemeljeno opozarja, da ekonomičnost postopka, na katero se je prvostopno sodišče tudi sklicevalo, ne predstavlja niti zakonitega niti racionalnega razloga za prekinitev postopka. Okoliščina namreč, da oba zahtevka temeljita na enakem dejanskem stanju in da je zato treba v obeh zadevah izvesti enak dokazni postopek, ne upravičuje prekinitve postopka. Prav ima pritožba, da od takšne prekinitve postopka tudi ne bi bilo zanesljivih koristi, saj se lahko dokazi, izvedeni v drugem pravdnem postopku, upoštevajo le, če obe stranki s tem soglašata. Ekonomičnost postopka zaradi izvedbe istih dokazov zagotavlja drug procesni akt: združitev obeh postopkov v skupno obravnavanje.
Pritožbeno sodišče po vpogledu v zadevo VII Pg 5942/2013 (I Cpg 113/2017) ugotavlja, da tožeča stranka (tožena stranka v citiranem postopku) ni specificirala, katero škodo po katerih računih je z unovčenjem bančne garancije pokrila, pač pa je uveljavljala škodo po vseh treh računih in tako prepustila sodišču, da odloči, če in do povračila katere konkretne škode je tožeča stranka upravičena. Kar pa pomeni, da je vprašanje obstoja odškodninske terjatve tožeče stranke predhodno vprašanje v zadevi VII Pg 5942/2013, ker je zahtevek iz naslova neupravičeno unovčene bančne garancije odvisen od njegove rešitve. Ne pa tudi obratno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000504
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3. ZLNDL člen 1, 1/2. URS člen 69. ZPP člen 214, 214/2.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninska pravica na športnih objektih - športni objekt občinskega pomena - družbena lastnina - nesporno dejstvo - pravica uporabe - javni interes v športu
Lastninjenje športnih objektov.
Zakonodajalec je kot primarnega nosilca lastninske pravice postavil društva: vsi športni objekti postanejo njihova last, razen če jih lokalna skupnost določi kot objekte občinskega pomena, pa še tu lahko društvo/fizična/pravna oseba (v nadaljevanju: prizadeti lastnik) uveljavlja svojo lastninsko pravico (v pravdi) in prepreči lastninjenje na lokalno skupnost. Iz jezikovne in logične razlage 64. člena ZSpo izhaja, da objekt, ki je razglašen za objekt lokalnega pomena, postane last lokalne skupnosti (še)le, če se prizadeti lastnik (1) lastninski pravici odreče, (2) svojega zahtevka ne priglasi v roku iz drugega odstavka in (3) po priglasitvi tega zahtevka ne izkaže svoje lastninske pravice na tem objektu. Ker se v obravnavani zadevi društvo kot prizadeti lastnik lastninski pravici ni odreklo, temveč je pravočasno priglasilo zahtevek, nato pa še v tej pravdi dokazalo, da je lastnik, občina to ne more biti.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 62, 62/2, 62/5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica kot verodostojna listina - plačilni nalog - ugovor dolžnika - začetek postopka zaradi insolventnosti - osebni stečaj - osebni stečaj nad dolžnikom - neobrazložen ugovor - obrazložen ugovor dolžnika - pravne posledice
Pravne posledice iz 132. člena ZFPPIPP je treba uporabiti za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.
Sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - priložene menice. V tej fazi postopka lahko izvršilno sodišče v primeru, da dolžnik zoper sklep o izvršbi ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ, in sicer razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu in nadaljevanju postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, zavrne ugovor ali pa ugovor zavrže. Drugačne odločitve izvršilno sodišče v tej fazi postopka ne more sprejeti, saj presoja le dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) ter obrazloženost dolžnikovega ugovora.
Upnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep v ničemer ne napada, da dolžnikov ugovor ni bil obrazložen, zaradi česar je pritožbeno sodišče v okviru pravilne uporabe materialnega prava preizkusilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v skladu z drugim odstavkom 53. člena ter v zvezi s 61. členom ZIZ. Ugovor pa je obrazložen takrat, kadar dolžnik v njem zatrjuje tista pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih bi v morebitnem nadaljnjem pravdnem postopku lahko dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka in če za ta dejstva predloži ali predlaga dokaze. Zato je neobrazložen lahko samo takšen ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oz. ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami.
JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002771
KZ-1 člen 300, 300/1. ZKP člen 10, 10/1, 357, 357-3, 372, 372-3, 387, 394, 394/1. URS člen 31.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - res iudicata - prekršek in kaznivo dejanje - plačilni nalog prekrškovnega organa - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - sprememba sodbe
Zoper isto osebo za kaznivo dejanje, o katerem že obstaja pravnomočna sodba (res iudicata), se ne sme znova meritorno odločati, v kolikor očitano dejanje temelji na identičnih ali enakih dejstvih, kot tista, ki so bila podlaga predhodno razsojene stvari. To jamstvo mora biti v temelju zagotovljeno tudi, kadar je zoper posameznika še pred uvedbo kazenskega postopka že tekel prekrškovni postopek, ki je bil pravnomočno končan, če narava dejanja in teža predpisane sankcije za prekršek kažeta na to, da je šlo v resnici za kaznivo ravnanje, ki ima naravo "kaznivega dejanja", iz opisa prekrška pa je razvidno, da temelji na identičnih ali bistveno enakih dejstvih kot je očitano dejanje, ki je predmet kazenskega postopka.
Zaostritev procesne discipline deluje v smeri zagotavljanja sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Prav tako ni mogoče odrekati razumnosti ureditvi, ki določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Glede na takšno določbo bi moral pravni pouk sodišča prve stopnje vsebovati tudi opozorilo oziroma pojasnilo, da mora biti podpis pritožnika izviren. V nasprotnem primeru je namreč prekomerno poseženo v pravico pravdne stranke do sodnega varstva in v pravico do pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00002304
ZPP člen 17, 17/1, 17/2. OZ člen 833. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 17, 17/1.
izdaja evropskega plačilnega naloga - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti - načelo kontradiktornosti - distribucijska pogodba - pogodba o opravljanju storitev
Glede na to, da se skladno s 17. členom ZPP pristojnost presoja glede na trditve tožeče stranke v fazi tožbe oziroma v primeru ugovora o nepristojnosti tudi na podlagi trditev v ugovoru, ne drži, da je bila toženi stranki odvzeta možnost izjaviti se na navedbe tožeče stranke v odgovoru na ugovor. Tožena stranka je tista, ki je vložila ugovor o nepristojnosti in v njem je imela možnost zatrjevati neobstoj slovenske jurisdikcije, zato je sodišče prve stopnje, glede na to, da se je postopek začel s predlogom za izdajo evropskega plačilnega naloga, upravičeno toženi stranki omogočilo vložitev prve obrazložene vloge, s katero je lahko odgovorila na ugovor o nepristojnosti oziroma utemeljila obstoj slovenske jurisdikcije. Tako je bilo obema strankama omogočena pravica izjaviti se o mednarodni pristojnosti.
Distribucijska pogodba, s katero se distributer zaveže, da bo od principala kupoval blago, ki ga bo potreboval za zadovoljitev povpraševanja svojih strank, principal pa se zaveže, da bo distributerju, ki ga je v ta namen sam izbral, prodajal blago, in ki zlasti vsebuje posebne pogoje glede distribucije prodanega blaga, je pogodba o opravljanju storitev.
leasing pogodba - pogodba o finančnem leasingu - pogodba o prevzemu dolga - prevzem dolga - soglasje upnika - domneva danega soglasja - izpolnitev prevzemnika dolga
Tretji odstavek 427. člena OZ sicer določa, da se domneva, da je upnik dal svojo privolitev, če je brez omejitev sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu, vendar je treba to določbo smiselno razlagati v povezavi s prvim odstavkom 427. člena OZ, ki določa, da se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Ta domneva lahko učinkuje samo, če je bil pred sprejemom izpolnitve upnik obveščen o prevzemu dolga in pozvan, da se izjavi o privolitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003387
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 61, 61/1, 358, 358-4. SPZ člen 83.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - pravica odstraniti veje - prevzem kazenskega pregona
S tem, ko je obdolženec porezal vrhove cipres v sosedovi živi meji, jih je poškodoval in s tem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Vendar je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (glede na težo kaznivega dejanja, praktično izostanek škodljivih posledic ter okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno) in posledicami, ki bi jih obsodba povzročila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002173
ZKP člen 365, 365/1. KZ-1 člen 48.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - popravni sklep - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - kategorije motornih vozil
Ker sodišče prve stopnje že ob ustni razglasitvi sodbe ni ustrezno konkretiziralo kategorije motornih vozil v izrečeni stranski kazni prepovedi vožnje motornega vozila, v pisnem odpravku sodbe ni šlo za očitno pisno pomoto, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnici z zavrnitvijo predloga za oprostitev celotnega plačila sodne takse tudi ni bila kršena njena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Poudariti velja, da že odlog plačila sodne takse pomeni, da bo o zadevi vsebinsko odločeno. Ko sodišče dovoli stranki odlog plačila sodne takse, njeno plačilo namreč ni več procesna predpostavka za obravnavanje vloge (po 105.a členu ZPP). Sodišče jo je dolžno obravnavati, čeprav stranka ne plača takse v roku, za katerega ji je bilo plačilo odloženo. V poštev pride samo prisilna izterjava neplačane sodne takse. Postopek se torej po izdaji sklepa o odlogu plačila sodne takse nadaljuje, ne glede na to, da sodna taksa za vlogo še ni bila plačana. Že iz tega razloga je očitana kršitev pravice do sodnega varstva neutemeljena. Dodati velja, da Ustava sicer res v 23. členu zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva, kar pomeni, da višina sodnih stroškov osebam slabega premoženjskega stanja ne sme predstavljati nepremostljive ovira za dostop do sodišča. Toda pristop do sodišča ni nesorazmerno otežen, saj je ustavna pravica do sodnega varstva stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks. Vendar je stranko mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev (predvidenih v 11. členu ZST-1). Kadar teh pogojev ne izpolnjuje (kot v obravnavani zadevi), zatrjevano plačilo sodne takse ne more pomeniti nesorazmernega oteževanja in kršitev pravice do sodnega varstva, kot neutemeljeno navaja pritožnica.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe - nespremenjene okoliščine
Dolžnica se je z neposredno izvršljivim notarskim zapisom dne 20. 2. 2017 zavezala, da bo nepremičnino izpraznila in izročila upniku do 21. 3. 2017 oziroma 31. 5. 2017.
Vse okoliščine, na katerih je pritožnica utemeljevala odlog izvršbe iz posebej upravičenih razlogov, so obstajale že v času nastanka izvršilnega naslova, zato je to pomembna okoliščina pri presoji obstoja razlogov za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ.
Tožnikova dolžnost je bila, da z ustrezno vročitvijo poskuša doseči, da bo toženka s pisanji seznanjena. To je glede na predložena dokazila tudi storil. Ni pa njegova dolžnost, da zagotovi dejansko seznanjenost toženke s pisanji, še posebej, če toženka pošte ne dviguje. Tožnik je izkazal, da je toženki poslal opomin pred tožbo, ki pa ga slednja ni sprejela, zato se je dokazno breme glede razlogov za nesprejem pisanja prevalilo nanjo.
Čeprav pisni akt o prenosu pravice uporabe na pravno prednico MOL ni bil sklenjen, je z opustitvijo posesti verjetno med XS in pravno prednico MOL obstajalo soglasje volj o prenosu pravice uporabe na pravno prednico MOL, saj je slednja med in po rekonstrukciji objekta z objektom dejansko razpolagala. Pa tudi sicer je odsotnost posesti v času družbene lastnine pri družbeno pravnih osebah, kar je XS tudi bila, praviloma izključevala pravico uporabe oziroma je pomenila njeno prenehanje. Pravica uporabe je bila zasnovana kot izrazito ekonomska kategorija, neločljivo in organsko je bila vezana na njeno ekonomsko bistvo. Vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev te pravice in se je lahko prenašala tudi izvenknjižno. Vpis v zemljiški knjigi v korist pravne naslednice XS ob uveljavitvi ZLNDL torej ni odražal pravega stanja pripadnosti pravice uporabe v družbeni lastnini, saj je še pred uveljavitvijo ZLNDL izgubila posest in s tem materialnopravno upravičenje do posesti, medtem ko je pravna prednica občine ob in po rekonstrukciji objekta izvrševala stvarno pravna upravičenja na objektu.
končanje stečajnega postopka - posebna stečajna masa - delitveni načrt - oškodovanje upnikov - nerealna prodajna cena - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - ocena vrednosti premičnega premoženja
Ker gre glede na pravnomočni sklep o nezavezujočem zbiranju ponudb za prodajo opreme, vredne manj od 15.000,00 EUR, lahko vrednost tega premoženja oceni upravitelj. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da upravitelj premoženja ne bi prodal na način, ki je primeren glede na lastnosti tega premoženja. Glede na to, da je premoženje že prodano za 280,00 EUR, nadaljnje preverjanje podatkov o pravi tržni vrednosti prodajane opreme ni smotrno. Končno je prava tržna vrednost tista, ki se oblikuje na trgu, to je vrednost, ki so jo kupci pripravljeni plačati za predmet prodaje. Če pritožnik meni, da so bili (ločitveni) upniki oškodovani, je v prvem odstavku 102. člena ZFPPIPP določena odškodninska odgovornost upravitelja upnikom za škodo, ki jim jo ta povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.