Toženec svojih zatrjevanj o neustreznosti kupljene gostinske opreme ni z ničemer izkazal. V postopku je imel možnost na narokih podati svoje videnje zadeve, ki pa se jih kljub pravilno izkazanim vabilom neupravičeno ni udeležil.
lastninska pravica na nepremičnini - sestavina nepremičnine - domneva lastninske pravice - spor med dedičem in tretjo osebo - spor o obsegu zapustnikovega premoženja
V konkretnem primeru zaradi spornega obsega zapuščinskega premoženja ni pogojev za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dediča na pravdo, saj tako ravna zapuščinsko sodišče le takrat, ko pride do takega spora med dediči, ne pa, če pride do spora med dediči in tretjo osebo kot se nakazuje v konkretnem primeru.
ZIZ člen 173, 173/2, 173/3, 192, 192/1, 208, 208/1, 208/2.
izvršba na nepremičnine - prenehanje zastavne pravice - prevzem dolga - prenehanje obveznosti dolžnika - zmanjšanje kupnine - sklep o poplačilu
ZIZ sicer ne vsebuje posebnih določb o postopanju sodišča v takšnem primeru, vendar pa vsebina določb drugega in tretjega odstavka 173. člena (besedilo: "kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku" in "se kupnina zmanjša za prevzeti dolg") in prvega odstavka 192. člena ZIZ (pogoj za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine je poleg izdaje sklepa o domiku tudi položitev kupnine), po mnenju pritožbenega sodišča zahteva izdajo sklepa, s katerim sodišče odloči, ali se sporazum med kupcem nepremičnine in zastavnim upnikom iz drugega odstavka 173. člena ZIZ lahko upošteva in za prevzeti dolg ("kolikor bi upniku pripadlo v izvršilnem postopku") zmanjša kupnina, ter pod kakšnimi pogoji.
Sodišče mora torej v sklepu konkretno ugotoviti, koliko dolžnikovega dolga proti upniku, ki je sklenil sporazum s kupcem, bi temu upniku pripadlo v izvršilnem postopku, upoštevaje število upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz nepremičnine, in vrstni red pri poplačilu, ter ali dovoli zmanjšanje kupnine in za koliko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000871
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 30, 30/6. ZFPPIPP člen 380, 424, 443. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 - prostorski akti - sposobnost biti stranka - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - načelo kontradiktornosti - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - ničnost pogodbe - poseg v pravice tretjih oseb
Izvedenec ni tisti, ki bi določil pripadajoče zemljišče, njegova pristojnost je le odgovoriti na vprašanja urbanistične stroke, ki se pojavijo pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL v vsakem konkretnem primeru in s tem pomagati sodišču pri njegovi končni odločitvi. Naloga sodišča pa je, da izvedensko mnenje oceni in, upoštevajoč celoten uspeh postopka, samo določi, kaj je pripadajoče zemljišče k stavbi.
Ker parcele, določene kot pripadajoče zemljišče, v času gradnje niso bile namenjene javni oz. splošni rabi, ni utemeljen pritožbeni očitek tretje udeleženke, da naj bi sama postala lastnica predmetnih nepremičnin z lastninjenjem po ZGJS in ne glede na napačne deklaratorne vpise v zemljiški knjigi.
Samostojno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem ni dopustno, zato je po zakonu takšno razpolaganje nično.
Zakonski opis kaznivega dejanja krive izpovedbe ne vsebuje individualno določenega oškodovanca. Za upravičenost prevzema kazenskega pregona od državnega tožilca je zato nujno, da je v dejstvenem opisu kaznivega dejanja oškodovanec najmanj poimenovan.
leasing pogodba - pogodba o finančnem leasingu - pogodba o prevzemu dolga - prevzem dolga - soglasje upnika - domneva danega soglasja - izpolnitev prevzemnika dolga
Tretji odstavek 427. člena OZ sicer določa, da se domneva, da je upnik dal svojo privolitev, če je brez omejitev sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu, vendar je treba to določbo smiselno razlagati v povezavi s prvim odstavkom 427. člena OZ, ki določa, da se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Ta domneva lahko učinkuje samo, če je bil pred sprejemom izpolnitve upnik obveščen o prevzemu dolga in pozvan, da se izjavi o privolitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000823
OZ člen 364, 369.
posojilno razmerje - posojilna pogodba - sporno dejansko stanje - prejem posojila - dokazna ocena - visečnost pravde (litispendenca) - pripoznava dolga - začetek teka zastaranja - zastaranje terjatve iz posojilne pogodbe - splošni zastaralni rok
Potrdilo z dne 29. 3. 2011, ki sta ga podpisali pravdni stranki, podpisa pa sta bila overjena pri notarju, potrjuje obstoj posojilnega razmerja, kot ga v tem postopku zatrjuje tožnica.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve
Tožnik ni izkazal pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe.
Namen regulacijskih začasnih odredb ni v zavarovanju kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena (regulacijske začasne odredbe, ker naj začasno regulirajo, urejajo določeno stanje).
ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-8, 110, 110/1, 119. OZ člen 306, 309.
prenehanje terjatve - sodni depozit - pogoji za sodni depozit - vrstni red zastavnih pravic
Dolžnica lahko izpolni svojo obveznost, zaradi poplačila katere se vodi izvršilni postopek, tudi izven izvršilnega postopka in nato v tem postopku uveljavlja ugovorni razlog izpolnitve obveznosti oziroma prenehanja obveznosti na drug način.
Ob uveljavljanju ugovornega razloga prenehanja terjatve s položitvijo izterjevanega zneska pri sodišču, v skladu z določbami OZ o sodnem depozitu, lahko upnik v izvršilnem postopku, ki se vodi za poplačilo te terjatve, uveljavlja, da je ta izpolnitev zaradi postavljenih pogojev za izročitev položenega zneska, nepravilna.
V konkurenci več upnikov, ki so pridobili zastavno pravico na isti terjatvi, se ti poplačajo po vrstnem redu, kot so pridobili prednostno poplačilno pravico.
Da plačilo z napačno sklicno številko pomeni nepravočasno plačilo takse in posledično fikcijo umika pritožbe ne izhaja niti iz določbe 105.a člena ZPP niti iz določb ZST-1.
Tožena stranka potrdila o opravljenem plačilu ni predložila v predvidenem roku, vendar ji zaradi tega ni mogoče naprtiti posledic, določenih v tretjem odstavku 105.a člena ZPP.
začasni zastopnik - objava oklica - ugotavljanje dedičev - smrt dediča - prvi dedni red
Sodišče kljub neuspešno opravljenim poizvedbam ni imelo podlage za sprejeto odločitev, da pritožnica kot dedinja ne obstaja oziroma ni več živa. Postopek o razglasitvi pogrešanca za mrtvega in o ugotavljanju smrti je namreč posebej urejen v 8. poglavju ZNP. Gre za predlagalni postopek in se torej ne vodi po uradni dolžnosti, pri čemer v obravnavani zadevi predloga v tej smeri preostala dediča nista podala in zanj tudi nista navedla vsebinskih predpostavk.
izvršba na nepremičnine - izstavitev listine primerne za vpis v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga za izvršbo
Če upnik ne uspe pridobiti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (tretji in peti odstavek 168. člena ZIZ). Pot pravde upnik ohrani tudi, če predloži listine, za katere sodišče presodi, da niso ustrezne. Razlaga sodišča prve stopnje, po kateri mora upnik že v prvem koraku izbrati eno ali drugo pot in ob neuspešnosti prve poti nositi breme izbire z zavrnitvijo predloga za izvršbo, upnika prekomerno omejuje pri uresničevanju njegove pravice do izvršbe.
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 14/5, 121, 121/1, 136, 152, 152/7, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4, 232, 232/1, 232/1-1, 232/4, 242, 242/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 125.
izpodbijanje zakonske domneve - odprava insolventnosti - razmerje med stečajnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev predhodnega stečajnega postopka - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - pravni interes za pritožbo - pritožba zoper obrazložitev
Določba sedmega odstavka 152. člena ZFPPIPP se v primeru pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave smiselno ne uporablja, zato na podlagi poenostavljene prisilne poravnave, ki je bila potrjena v času prekinjenega predhodnega stečajnega postopka, sodišče tudi nima podlage za zavrženje upničinega predloga za začetek stečajnega postopka.
V skladu z določbo četrtega odstavka 221.b člena ZFPPIPP poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za navadne terjatve, ki jih dolžnik navede v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.
Upniku kot predlagatelju stečajnega postopka je sodišče prve stopnje v nadaljevanem postopku odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, po potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, pravilno dalo možnost, da dokaže, da dolžnik kljub domnevi prenehanja insolventnosti s pravnomočnostjo sklepa o doseženi poenostavljeni prisilni poravnavi z upniki iz posodobljenega seznama navadnih terjatev, insolventnosti ni odpravil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000504
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3. ZLNDL člen 1, 1/2. URS člen 69. ZPP člen 214, 214/2.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninska pravica na športnih objektih - športni objekt občinskega pomena - družbena lastnina - nesporno dejstvo - pravica uporabe - javni interes v športu
Lastninjenje športnih objektov.
Zakonodajalec je kot primarnega nosilca lastninske pravice postavil društva: vsi športni objekti postanejo njihova last, razen če jih lokalna skupnost določi kot objekte občinskega pomena, pa še tu lahko društvo/fizična/pravna oseba (v nadaljevanju: prizadeti lastnik) uveljavlja svojo lastninsko pravico (v pravdi) in prepreči lastninjenje na lokalno skupnost. Iz jezikovne in logične razlage 64. člena ZSpo izhaja, da objekt, ki je razglašen za objekt lokalnega pomena, postane last lokalne skupnosti (še)le, če se prizadeti lastnik (1) lastninski pravici odreče, (2) svojega zahtevka ne priglasi v roku iz drugega odstavka in (3) po priglasitvi tega zahtevka ne izkaže svoje lastninske pravice na tem objektu. Ker se v obravnavani zadevi društvo kot prizadeti lastnik lastninski pravici ni odreklo, temveč je pravočasno priglasilo zahtevek, nato pa še v tej pravdi dokazalo, da je lastnik, občina to ne more biti.
preživnina - sprememba višine preživnine - bistveno spremenjene okoliščine
V zvezi s 132. členom ZZZDR, kot pravno podlago za spremembo z izvršilnim naslovom (kar je tudi sodna poravnava) določene preživnine, je sodna praksa že zavzela stališče, da morajo spremembe na strani preživninskega upravičenca ali preživninskega zavezanca biti bistvene, da je mogoče poseči v obstoječe preživninsko razmerje. Šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca bistveno spremenile, lahko pristopi k ponovnem odmerjanju preživnine.
ZPP člen 7, 243, 247, 247/1, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - neprimeren dokaz - materialno procesno vodstvo - razjasnjevaljna dolžnost sodišča - sklepčnost - kršitev prodajne pogodbe - prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - zahtevek na znižanje plačila - povračilo škode - pravno priznana oblika škode - poslovna škoda - predčasno plačilo obrokov leasinga - vzročna zveza - ogled izvedenca
Zgolj izvedenec je bil torej tisti, ki je sodišču prve stopnje lahko posredoval informacije o tem, ali ima plovilo napake, ki jih navaja tožeča stranka v tožbi in ostalih vlogah, oziroma katere od zatrjevanih napak so v resnici prisotne. To pa pomeni, da izvedba dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke in predlaganih prič ne bi mogla nadomestiti pomanjkljive strankine aktivnosti v zvezi s podajanjem pripomb na izvedeniško mnenje v smislu, katere napake še niso bile ugotovljene, ker si jih izvedenec ni ogledal.
Škoda zaradi izgube letnika (kot jo opiše tožeča stranka) ni pravno priznana oblika škode.
Če tožeča stranka ugotovitvam iz dopolnitve izvedenskega mnenja ni oporekala v postopku pred sodiščem prve stopnje, teh ugotovitev (ki jih je sodišče prve stopnje v celoti sprejelo po tem, ko jih je dokazno ocenilo), ne more izpodbiti niti z obravnavano pritožbo. Že v postopku na prvi stopnji se je namreč imela možnost izjaviti o ugotovitvah iz dopolnitve izvedenskega mnenja, pa tega ni storila.
JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002771
KZ-1 člen 300, 300/1. ZKP člen 10, 10/1, 357, 357-3, 372, 372-3, 387, 394, 394/1. URS člen 31.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - res iudicata - prekršek in kaznivo dejanje - plačilni nalog prekrškovnega organa - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - sprememba sodbe
Zoper isto osebo za kaznivo dejanje, o katerem že obstaja pravnomočna sodba (res iudicata), se ne sme znova meritorno odločati, v kolikor očitano dejanje temelji na identičnih ali enakih dejstvih, kot tista, ki so bila podlaga predhodno razsojene stvari. To jamstvo mora biti v temelju zagotovljeno tudi, kadar je zoper posameznika še pred uvedbo kazenskega postopka že tekel prekrškovni postopek, ki je bil pravnomočno končan, če narava dejanja in teža predpisane sankcije za prekršek kažeta na to, da je šlo v resnici za kaznivo ravnanje, ki ima naravo "kaznivega dejanja", iz opisa prekrška pa je razvidno, da temelji na identičnih ali bistveno enakih dejstvih kot je očitano dejanje, ki je predmet kazenskega postopka.
elektronsko poslovanje na trgu - odgovornost ponudnika storitev gostiteljstva - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Razlaga 11. člena ZEPT, kot jo je podalo prvostopno sodišče, je pravilna. Navedena zakonska določba določa imuniteto ponudnika storitev gostiteljstva (za civilne in kazenske postopke), dokler ne izve za protipravno naravo vsebin, ki jih shranjuje. To pomeni, da ponudnik storitev ne more biti (civilno ali kazensko) odgovoren za podatke, ki jih shranjuje na zahtevo prejemnika storitve, ki ne deluje v okviru njegovih pooblastil ali pod njegovim nadzorom, dokler mu ni znana protipravna narava teh vsebin. Če ponudnik, ko izve za protipravnost vsebin, obvestilo o protipravnosti vsebin, ki jih gosti za druge, upošteva in vsebine odstrani ali onemogoči dostop do njih, skladno z določbo ZEPT ne more biti spoznan za civilno ali kazensko odgovornega za morebitno protipravnost vsebin. Če obvestila o protipravnosti ne upošteva, ponudnik storitev ni kar samodejno in mimo ustreznih sodnih postopkov odgovoren za te vsebine. V takem primeru ponudnik storitev nase prevzame tveganje, da bodo v prihodnosti pristojna civilna ali kazenska sodišča poleg avtorja (v obravnavanem primeru drugega toženca) tudi njega spoznala za odgovornega zaradi protipravnosti teh vsebin v skladu s splošnimi pravili civilnega ali kazenskega prava. Zato je zmotno stališče pritožnice, ki določbo 11. člena ZEPT razlaga tako, da ravnanje v nasprotju z določbami ZEPT ne more biti podlaga za (odškodninsko) odgovornost ponudnika storitev - toženke.
plačilo sodne takse za pritožbo - dopustne pritožbene novote - premalo plačana sodna taksa za pritožbo
Navedbe druge toženke o plačilu takse (z dokazili) predstavljajo dopustne pritožbene novote.
V primeru, ko je zaradi pomote pri vnosu zneska nakazila sodna taksa premalo plačana v tako minimalnem znesku (1 EUR), kot je bila ta v konkretnem primeru, bi morala biti stranka izrecno opozorjena.