začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve
Tožnik ni izkazal pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe.
Namen regulacijskih začasnih odredb ni v zavarovanju kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena (regulacijske začasne odredbe, ker naj začasno regulirajo, urejajo določeno stanje).
Tožnikova dolžnost je bila, da z ustrezno vročitvijo poskuša doseči, da bo toženka s pisanji seznanjena. To je glede na predložena dokazila tudi storil. Ni pa njegova dolžnost, da zagotovi dejansko seznanjenost toženke s pisanji, še posebej, če toženka pošte ne dviguje. Tožnik je izkazal, da je toženki poslal opomin pred tožbo, ki pa ga slednja ni sprejela, zato se je dokazno breme glede razlogov za nesprejem pisanja prevalilo nanjo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002173
ZKP člen 365, 365/1. KZ-1 člen 48.
izvirnik in pisni odpravek sodbe - popravni sklep - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - kategorije motornih vozil
Ker sodišče prve stopnje že ob ustni razglasitvi sodbe ni ustrezno konkretiziralo kategorije motornih vozil v izrečeni stranski kazni prepovedi vožnje motornega vozila, v pisnem odpravku sodbe ni šlo za očitno pisno pomoto, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000871
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 30, 30/6. ZFPPIPP člen 380, 424, 443. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 - prostorski akti - sposobnost biti stranka - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - načelo kontradiktornosti - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - ničnost pogodbe - poseg v pravice tretjih oseb
Izvedenec ni tisti, ki bi določil pripadajoče zemljišče, njegova pristojnost je le odgovoriti na vprašanja urbanistične stroke, ki se pojavijo pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL v vsakem konkretnem primeru in s tem pomagati sodišču pri njegovi končni odločitvi. Naloga sodišča pa je, da izvedensko mnenje oceni in, upoštevajoč celoten uspeh postopka, samo določi, kaj je pripadajoče zemljišče k stavbi.
Ker parcele, določene kot pripadajoče zemljišče, v času gradnje niso bile namenjene javni oz. splošni rabi, ni utemeljen pritožbeni očitek tretje udeleženke, da naj bi sama postala lastnica predmetnih nepremičnin z lastninjenjem po ZGJS in ne glede na napačne deklaratorne vpise v zemljiški knjigi.
Samostojno razpolaganje s pripadajočim zemljiščem ni dopustno, zato je po zakonu takšno razpolaganje nično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000504
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3. ZLNDL člen 1, 1/2. URS člen 69. ZPP člen 214, 214/2.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninska pravica na športnih objektih - športni objekt občinskega pomena - družbena lastnina - nesporno dejstvo - pravica uporabe - javni interes v športu
Lastninjenje športnih objektov.
Zakonodajalec je kot primarnega nosilca lastninske pravice postavil društva: vsi športni objekti postanejo njihova last, razen če jih lokalna skupnost določi kot objekte občinskega pomena, pa še tu lahko društvo/fizična/pravna oseba (v nadaljevanju: prizadeti lastnik) uveljavlja svojo lastninsko pravico (v pravdi) in prepreči lastninjenje na lokalno skupnost. Iz jezikovne in logične razlage 64. člena ZSpo izhaja, da objekt, ki je razglašen za objekt lokalnega pomena, postane last lokalne skupnosti (še)le, če se prizadeti lastnik (1) lastninski pravici odreče, (2) svojega zahtevka ne priglasi v roku iz drugega odstavka in (3) po priglasitvi tega zahtevka ne izkaže svoje lastninske pravice na tem objektu. Ker se v obravnavani zadevi društvo kot prizadeti lastnik lastninski pravici ni odreklo, temveč je pravočasno priglasilo zahtevek, nato pa še v tej pravdi dokazalo, da je lastnik, občina to ne more biti.
lastninska pravica na nepremičnini - sestavina nepremičnine - domneva lastninske pravice - spor med dedičem in tretjo osebo - spor o obsegu zapustnikovega premoženja
V konkretnem primeru zaradi spornega obsega zapuščinskega premoženja ni pogojev za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dediča na pravdo, saj tako ravna zapuščinsko sodišče le takrat, ko pride do takega spora med dediči, ne pa, če pride do spora med dediči in tretjo osebo kot se nakazuje v konkretnem primeru.
Toženec svojih zatrjevanj o neustreznosti kupljene gostinske opreme ni z ničemer izkazal. V postopku je imel možnost na narokih podati svoje videnje zadeve, ki pa se jih kljub pravilno izkazanim vabilom neupravičeno ni udeležil.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005144
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
alternativni način izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna
Ker obsojenec v ponovnem predlogu za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ni navedel nobenih novih okoliščin, razen tega, da mu je Zavod odobril prekinitev prestajanja zaporne kazni za dva meseca, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da obsojenec ne izpolnjuje nobenega pogoja iz prvega odstavka 12. člena ZIKS-1, slednje pa tudi prepričljivo obrazložilo v točkah 7 in 8 izpodbijanega sklepa.
OZ člen 255, 255/1, 256, 256/1, 256/2, 257. ZPP člen 356.
izpodbijanje dolžnikov pravnih dejanj - actio pauliana - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - čas nastanka terjatve - obstoj terjatve v času izpodbijanega pravnega dejanja - neplačevitost dolžnika - dodelitev drugemu sodniku
Na podlagi prvega odstavka 255. člena OZ vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Iz te zakonske določbe izhaja, da terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje nista povezana s časom kot pogojem za izpodbijanje.
Zakonski opis kaznivega dejanja krive izpovedbe ne vsebuje individualno določenega oškodovanca. Za upravičenost prevzema kazenskega pregona od državnega tožilca je zato nujno, da je v dejstvenem opisu kaznivega dejanja oškodovanec najmanj poimenovan.
ZPP člen 7, 243, 247, 247/1, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - neprimeren dokaz - materialno procesno vodstvo - razjasnjevaljna dolžnost sodišča - sklepčnost - kršitev prodajne pogodbe - prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - zahtevek na znižanje plačila - povračilo škode - pravno priznana oblika škode - poslovna škoda - predčasno plačilo obrokov leasinga - vzročna zveza - ogled izvedenca
Zgolj izvedenec je bil torej tisti, ki je sodišču prve stopnje lahko posredoval informacije o tem, ali ima plovilo napake, ki jih navaja tožeča stranka v tožbi in ostalih vlogah, oziroma katere od zatrjevanih napak so v resnici prisotne. To pa pomeni, da izvedba dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke in predlaganih prič ne bi mogla nadomestiti pomanjkljive strankine aktivnosti v zvezi s podajanjem pripomb na izvedeniško mnenje v smislu, katere napake še niso bile ugotovljene, ker si jih izvedenec ni ogledal.
Škoda zaradi izgube letnika (kot jo opiše tožeča stranka) ni pravno priznana oblika škode.
Če tožeča stranka ugotovitvam iz dopolnitve izvedenskega mnenja ni oporekala v postopku pred sodiščem prve stopnje, teh ugotovitev (ki jih je sodišče prve stopnje v celoti sprejelo po tem, ko jih je dokazno ocenilo), ne more izpodbiti niti z obravnavano pritožbo. Že v postopku na prvi stopnji se je namreč imela možnost izjaviti o ugotovitvah iz dopolnitve izvedenskega mnenja, pa tega ni storila.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe - nespremenjene okoliščine
Dolžnica se je z neposredno izvršljivim notarskim zapisom dne 20. 2. 2017 zavezala, da bo nepremičnino izpraznila in izročila upniku do 21. 3. 2017 oziroma 31. 5. 2017.
Vse okoliščine, na katerih je pritožnica utemeljevala odlog izvršbe iz posebej upravičenih razlogov, so obstajale že v času nastanka izvršilnega naslova, zato je to pomembna okoliščina pri presoji obstoja razlogov za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ.
izvršba na nepremičnine - izstavitev listine primerne za vpis v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga za izvršbo
Če upnik ne uspe pridobiti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (tretji in peti odstavek 168. člena ZIZ). Pot pravde upnik ohrani tudi, če predloži listine, za katere sodišče presodi, da niso ustrezne. Razlaga sodišča prve stopnje, po kateri mora upnik že v prvem koraku izbrati eno ali drugo pot in ob neuspešnosti prve poti nositi breme izbire z zavrnitvijo predloga za izvršbo, upnika prekomerno omejuje pri uresničevanju njegove pravice do izvršbe.
ZFPPIPP člen 331, 331/1, 374, 374/1, 374/1-1, 374/1-1(2), 374/6, 374/6-3. OZ člen 29, 29/3.
sklep o prodaji - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - zahteva upnika - prenos premoženja - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Upnik ni upošteval in pristal na bistveno sestavino ponudbe iz Poziva, da je terjatev dolžnika B. m. b. h. iz Avstrije že unovčljiva za 150.000,00 EUR. Ponudbo iz Poziva je sprejel le pod pogojem, da terjatev ni unovčljiva in da se v celotni višini prenese nanj za poplačilo njegove terjatve v višini 1.015,90 EUR. To pomeni, da je njegova ponudba v primerjavi s Pozivom bistveno spremenjena.
Zato upnikova izjava o sprejemu ponudbe za sodišče ni bila zavezujoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00001402
URS člen 33, 69, 155. ZLNDL člen 1, 1/2, 3. ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4. ZTLR člen 11. ZPP člen 214, 214/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - športni objekt v lasti društva - pravica uporabe - nepremičnina v družbeni lasti - lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - športni objekt občinskega pomena - ugotovitveni zahtevek
Zakonodajalec je kot primarnega nosilca lastninske pravice postavil društva: vsi športni objekti postanejo njihova last, razen če jih lokalna skupnost določi kot objekte občinskega pomena, pa še tu lahko društvo/fizična/pravna oseba (v nadaljevanju: prizadeti lastnik) uveljavlja svojo lastninsko pravico (v pravdi) in prepreči lastninjenje na lokalno skupnost. Iz jezikovne in logične razlage 64. člena ZSpo izhaja, da objekt, ki je razglašen za objekt lokalnega pomena, postane last lokalne skupnosti (še)le, če se prizadeti lastnik (1) lastninski pravici odreče, (2) svojega zahtevka ne priglasi v roku iz drugega odstavka in (3) po priglasitvi tega zahtevka ne izkaže svoje lastninske pravice na tem objektu. Ker se v obravnavani zadevi društvo kot prizadeti lastnik lastninski pravici ni odreklo, temveč je pravočasno priglasilo zahtevek, nato pa še v tej pravdi dokazalo, da je lastnik, občina to ne more biti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001261
OZ člen 171, 179.
nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - Fischerjeva razvrstitev - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - verbalni napad - fizični napad - prepozno predložen dokaz - upoštevanje prepozno predloženih dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedenec medicinske stroke
Verbalni napad, tudi če bi bil izkazan, pa ni bil, bilo je le neprijazno vprašanje, ne upravičuje oz. opravičuje fizičnega napada. To, da naj bi bil tožnik do toženca verbalno nasilen v preteklosti, pa nikakor ni izzivanje fizičnega napada nanj kasneje, konkretno 7. 7. 2013. O deljeni odgovornosti v takšnem primeru ni mogoče govoriti.
plačilo sodne takse za pritožbo - dopustne pritožbene novote - premalo plačana sodna taksa za pritožbo
Navedbe druge toženke o plačilu takse (z dokazili) predstavljajo dopustne pritožbene novote.
V primeru, ko je zaradi pomote pri vnosu zneska nakazila sodna taksa premalo plačana v tako minimalnem znesku (1 EUR), kot je bila ta v konkretnem primeru, bi morala biti stranka izrecno opozorjena.
ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-8, 110, 110/1, 119. OZ člen 306, 309.
prenehanje terjatve - sodni depozit - pogoji za sodni depozit - vrstni red zastavnih pravic
Dolžnica lahko izpolni svojo obveznost, zaradi poplačila katere se vodi izvršilni postopek, tudi izven izvršilnega postopka in nato v tem postopku uveljavlja ugovorni razlog izpolnitve obveznosti oziroma prenehanja obveznosti na drug način.
Ob uveljavljanju ugovornega razloga prenehanja terjatve s položitvijo izterjevanega zneska pri sodišču, v skladu z določbami OZ o sodnem depozitu, lahko upnik v izvršilnem postopku, ki se vodi za poplačilo te terjatve, uveljavlja, da je ta izpolnitev zaradi postavljenih pogojev za izročitev položenega zneska, nepravilna.
V konkurenci več upnikov, ki so pridobili zastavno pravico na isti terjatvi, se ti poplačajo po vrstnem redu, kot so pridobili prednostno poplačilno pravico.
leasing pogodba - pogodba o finančnem leasingu - pogodba o prevzemu dolga - prevzem dolga - soglasje upnika - domneva danega soglasja - izpolnitev prevzemnika dolga
Tretji odstavek 427. člena OZ sicer določa, da se domneva, da je upnik dal svojo privolitev, če je brez omejitev sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu, vendar je treba to določbo smiselno razlagati v povezavi s prvim odstavkom 427. člena OZ, ki določa, da se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Ta domneva lahko učinkuje samo, če je bil pred sprejemom izpolnitve upnik obveščen o prevzemu dolga in pozvan, da se izjavi o privolitvi.