ENERGETIKA - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002655
EZ-1 člen 54, 78, 97, 98, 98/1, 98/3, 98/4, 516, 554. URS člen 153. - člen 48, 48/1. EZ člen 64s.
trg električne energije - gospodarska javna služba - izvajanje gospodarske javne službe - dejavnost distribucijskega operaterja - dejavnost operaterja trga z elektriko - financiranje gospodarske javne službe - plačila za evidentiranje zaprtih pogodb - uporaba določb uredbe - usklajenost pravnih aktov
Pravila o koliziji pravnih aktov so bila v sodbi sodišča prve stopnje uporabljena pravilno, zato se tožeča stranka neutemeljeno zavzema za to, da se v primeru nasprotja med določbami EZ-1 in Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo uporabljajo določila slednje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001430
OZ člen 642, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
podjemna pogodba - pogodba o delu - podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila - običajna cena - določitev cene del po sodišču - sodni izvedenec - ponudba - plačilo, ki ustreza vrednosti dela
Pri določitvi cene po drugem odstavku 642. člena OZ tudi ni mogoče slediti pritožnikovemu stališču, da sodišče lahko upoštevalo le tisto ponudbo, ki bi bila v celoti enaka konkretnemu poslu. Historični dogodek je neponovljiv, pri določitvi cene gre za določanje primerne, običajne cene v primerljivih poslih, pri tem pa že zakon ponuja merila, ki naj jih sodišče upošteva: običajno potreben čas za tak posel in običajno plačilo glede na vrsto posla. Ta kriterija je sodišče pri določitvi cene upoštevalo, kot je višje sodišče pravkar pojasnilo. Zato pritožbeno stališče v smislu, da pri (za tožnika) slabši ponudbi ne gre za popolno ujemanja (na primer: tudi v smislu 100% avansa), ne more biti odločilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00007661
ZPP člen 411, 411/1.. ZIZ člen 272.
začasna odredba o preživnini - regulacijska začasna odredba - znižanje preživnine za otroka - denarna terajtev - nujnost izdaje začasne odredbe - izjemen ukrep
Začasne odredbe po prvem odstavku 411. členu ZPP so kot sredstvo zavarovanja izjemni ukrepi, ki jih sodišče lahko izda glede vprašanj, ki zadevajo otroke in terjajo nujno ukrepanje, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno popravljiva škoda.
Regulacijske začasne odredbe so (praviloma) namenjene urejanju pravnih razmerij, kjer je glavni zahtevek nedenarna terjatev, vendar je stališče sodišča, da za zavarovanje terjatve na znižanje preživnine, ki jo je pravilno opredelilo kot denarno terjatev, že iz tega razloga ne bi bilo možno izdati regulacijske začasne odredbe, zmotno.
V predmetni zadevi je tožnik predlagal izdajo regulacijske začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nenadomestljive škode. Trdil je, da so se po določitvi preživnine spremenile okoliščine, saj je brezposeln in prejema le denarno nadomestilo za brezposelnost, tako da preživnine v določeni višini ni zmožen plačevati brez škode za lastno preživljanje. Tudi v pritožbi navaja, da zaradi plačevanja preživnine nima niti za eksistencialne stroške. Ob upoštevanju navedene trditvene podlage je odločitev sodišča ne glede na (delno) zmotne materialnopravne razloge pravilna. V primeru, kot je konkreten, ko je treba pri izdaji regulacijske začasne odredbe upoštevati tudi največjo korist otrok, zatrjevana dejstva (brezposelnost, prejemanje nadomestila) ne zadoščajo za zaključek, da gre za situacijo, ki bi terjala nujno ukrepanje. Tudi v primeru, da tožnik določene preživnine za otroka ne bi mogel plačevati in bi bila njena izterjava predmet izvršilnega postopka (na predlog preživninskega upravičenca ali Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega ali preživninskega sklada), je v ZIZ določena omejitev izvršbe (2. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ), preživninski zavezanec pa ima tudi možnost predlagati odlog izvršbe (71. člen).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005166
URS člen 31. KZ člen 254, 254/1, 254/2, 254/3. ZKP člen 10, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/3.
nadaljevano kaznivo dejanje - zatajitev finančnih obveznosti - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - kršitev načela ne bis in idem - kazenska sankcija
Prav tako zagovornik z navedbami, da so razlogi napadene sodbe nejasni o odločilnih dejstvih in sicer tako o posrednem storilstvu in sostorilstvu in sicer napadena sodba nima o tem razlogov, prav tako pa je izrek napadene sodbe nerazumljiv, saj ni jasno katera dejanja je storil obdolženi in katera E.Š., meri na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta kršitev ni podana. Iz izreka napadene sodbe namreč jasno izhaja kdo je obdolženi in kdo je storilec kaznivega dejanja in sicer obdolženi P.G. ki je v obravnavani zadevi bil tudi spoznan za krivega kot to izhaja iz izreka napadene sodbe. Zato pritožba, ki skuša prepričati, da je storilec tudi E.Š., ne more biti uspešna. Obdolženčevo ravnanje, kot izhaja iz izreka napadene sodbe pod točko 1.b, da je E.Š. po pooblastilu obdolženega predložil davčnemu organu ponarejeno dokazilo o plačanem davku, pomeni pravzaprav opis obdolženčevega izvršitvenega dejanja, ki ga je zgolj fizično izpolnila druga oseba. Res je, da ima takšno obdolženčevo ravnanje, ko je iz ozadja vodil dejavnost drugega, ki neposredno izvršuje kaznivo dejanje, vendar pa je le obdolženčeva podaljšanja roka, ki je po pooblastilu obdolženca bil dejansko le sredstvo za dosego cilja, pri čemer je dejanski storilec bil obdolženi, ki je imel oblast nad dejanjem. Opisano izkazuje, da je obdolženi vodil drugega, to je E.Š., k ravnanju, ki ga je štel za svojega. Zato ni nobenega dvoma, da je storilec očitanega kaznivega dejanja obdolženi, kot to izhaja iz izreka napadene sodbe, kakor tudi njenih razlogov in se pritožba neutemeljeno zavzema za to, da bi bilo potrebno posebej v izreku konkretizirati katera dejanja je storil obdolženi in katera E.Š., saj ta v obravnavani zadevi ne nastopa v vlogi obdolženca, niti sostorilca. Zato so vsi pomisleki zagovornika v tej smeri neutemeljeni in izrek napadene sodbe zato ni nerazumljiv, niti ni nezakonit, prav tako pa ni v nasprotju z Ustavo in Konvencijo, kot to neuspešno skuša prepričati zagovornik. Kot že navedeno je po oceni pritožbenega sodišča izrek napadene sodbe povsem razumljiv, iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja pa tudi jasno izhajajo vsi njegovi zakonski znaki.
zavarovalna vrednost - podzavarovanje - požarno zavarovanje - zavarovalnina - zavarovalna vsota - razlaga splošnih pogojev - vrednost storitve po Odvetniški tarifi
Tožnik zasleduje zmotno stališče, da zavarovalno vrednost na zavarovalni polici predstavlja zavarovalna vsota, oziroma da je zavarovalna vsota enaka zavarovalni vrednosti. Kot določa 960. člen OZ in drugi odstavek 3. člena Posebnih pogojev, je podzavarovanje podano, če se ugotovi, da je bila ob začetku zavarovanja vrednost zavarovane stvari večja od zavarovalne vsote. V takšnem primeru se zavarovalnina sorazmerno zmanjša, razen če je v pogodbi dogovorjeno drugače.
Do s strani sodišča prve stopnje ugotovljene zavarovalnine v vrednosti potrebnih stroškov sanacije v znesku 76.398,83 EUR bi tožnik bil upravičen le, če bi imel hišo zavarovano za zavarovalno vsoto, ki je enaka zavarovalni vrednosti. Ker pa temu ni tako, je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo odstotek podzavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00011525
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 123, 123/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - kršitev pravice do izjave - pravica do preživnine - preživnina za polnoletnega otroka - redno šolanje
Dolžnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje prenagljeno zaključilo, da se je upnica v obravnavanem obdobju redno šolala in s tem ohranila pravico do preživnine tudi po njeni polnoletnosti. Trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti je na upnici, ki mora redno šolanje zatrjevati in dokazati, kar zajema tudi pojasnila in utemeljitev morebitne prekinitve ali spremembe šolanja. Sodna praksa, sicer dopušča spremembo študija, a hkrati opozarja na preizkus, ali morda ne gre za zlorabo pravice do preživljanja s tem, da se upnica šola le iz razloga, da dobi preživnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00001121
ZPP člen 19, 19/2, 32, 32/1, 41, 41/2. ZS člen 99, 99/2, 101, 101/2. OZ člen 178, 179.
spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov v tožbi - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - novejša sodna praksa
Tožnik oba zahtevka proti tožencu temelji na istem dejanskem stanju (objavi več časopisnih člankov/prispevkov). Res je pravna podlage za prvi zahtevek 179. člen, za drugega pa 178. člen OZ, vendar je pravna podlaga pri obeh kljub temu odškodninska torej ena. Zgolj zato, ker bo/bi bilo treba ob sojenju uporabiti drug člen zakona, še ni mogoče reči, da je pravna podlaga različna ter nato za določanje pristojnosti uporabiti drugi odstavek 41. člena ZPP.
gospodarski spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez razpisa naroka - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče ali stranke, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
ZIZ člen 38, 95, 95/1.. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2, 337, 337/1.
predlog za ponovni razpis druge javne dražbe - javna dražba - dopustna pritožbena novota - nepremičninska izvršba - izvršilni stroški
Osnovno pravilo pri odločanju o stroških je, da je upniku dolžnik dolžan povrniti stroške potrebne za izvršbo in tretji stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. ZIZ, niti ZPP nimata določb o tem, da je stroške postopka dolžno plačati sodišče ali izvršitelj oziroma so breme proračuna, če je odločitev sprejeta na napakah sodišča ali izvršitelja in stranka v pritožbi uspe. Ne glede na to, ali gre za odmerjene stroške nasprotni stranki, ki so odvisni od izida postopka ali stroške, ki niso odvisni od izida (separatni), jih lahko sodišče skladno z določbo 38. člena ZIZ in 165. členom ZPP v zvezi s 154. členom istega zakona in 15. členom ZIZ naloži le stranki oziroma tretjemu.
prisilna poravnava - prijava in preizkus terjatev - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave - odvzem glasovalnih pravic - pravna praznina - uporaba analogije - zloraba pravic - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - povezane družbe - odvisna in obvladujoča družba - načelo vestnosti in poštenja - načelo pravne države - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - razmerje med porokom in dolžnikom - načelo prepovedi zlorabe pravic - pogojne terjatve - navadne terjatve - povezane osebe - priznana terjatev - dejanski koncern
V obravnavanem primeru se izkaže kot premisleka vredno stališče pritožnikov in teorije, da bi bila tudi v primeru, ko fizična oseba lastniško in vodstveno obvladuje več podjetij, analogna uporaba pravil koncernskega prava nujna za zagotovitev načela pravne enakosti.
Ne glede na to, da insolvenčno pravo prepovedi zlorabe pravic ne ureja, ni dvoma, da ta prepoved velja tudi v insolvenčnem pravu.
Prav zaradi tesnih (kapitalskih in osebnih vodstvenih) povezav med dolžnikom in upnikom F d. o. o., se ravnanje tako dolžnika kot tudi upnika F d. o. o. v obravnavanem primeru izkaže kot ravnanje z namenom, da s spretnim manevriranjem in ob sodelovanju še nekaterih drugih upnikov porokov, dosežeta potrditev prisilne poravnave nad dolžnikom na nedopusten način. Pri tem ne gre le za dejstvo, da je bila prisilna poravnava lahko izglasovana le tako, da so zanjo glasovali tudi z dolžnikom tesno povezani upniki. Gre predvsem za to, da ti upniki iz naslova terjatev, ki naj bi jih do dolžnika imeli na podlagi danega poroštva, niso plačali še ničesar, pa so kljub temu po izjavi upraviteljice, da so njihove terjatve pogojne, poskusili doseči, da se njihove terjatve v končnem seznamu preizkušenih terjatev uvrstijo med navadne nepogojne terjatve.
Neutemeljen je tudi očitek, da v sodbi manjka utemeljitev obtoženčeve krivde. Kot v pritožbi navaja že sam odvetnik, je obravnavano kaznivo dejanje moč storiti le naklepno. Da je šlo za naklepno dejanje obtoženca, je moč razbrati iz celotne obrazložitve izpodbijane sodbe in ni potrebno, da bi v sodbi sodišče izrecno zatrjevalo, da je šlo pri obtoženčevemu dejanju za naklepno ravnanje.
Četudi so izdani pogoji za izdajo plačilnega naloga, je treba izdati odločbo o prekršku, če prekrškovni organ pozove kršitelja na pisno izjavo kršitelja, saj s tem dejanjem v hitrem postopku zbira dejstva in dokaze, kar pomeni, da ni več možna izdaja plačilnega naloga, ampak odločba o prekršku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00008820
KZ-1 člen 170, 170/1, 172, 172/1.. ZKP člen 354, 354/1.
posilstvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - sila - opis kaznivega dejanja - vezanost na opis dejanja - spolna zloraba slabotne osebe
Kadar storilec uporabi silo šele po tistem, ko že pride do spolnega odnosa oziroma, da spolni odnos dokonča, kot je to v obravnavani zadevi, potem kaznivo dejanje posilstva ni podano. Za tak primer gre nedvomno tudi v dani situaciji, ko že obtožba navaja, da je obtoženec z oškodovanko pričel spolno občevati, silo zoper njo pa uporabil šele po tistem, ko se je zbudila in ga z rokami pričela odrivati.
Glede na to, da iz opisa dejanja izhajajo le zakonski znaki kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 172. člena KZ-1, ne pa tudi kaznivega dejanja posilstva iz razlogov, kot so zgoraj navedeni, bi moralo sodišče dejanje obtoženca pravno opredeliti, kot kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 172. člena KZ-1.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 51, 66, 67, 67/3, 68. URS člen 19, 19/1, 51.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - izvedensko mnenje - pravnomočnost sklepa - neizkazana vročitev izpodbijanega sklepa
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa, saj vročitev udeležencem iz 66. člena ZDZdr še ni izkazana, zato izpodbijanega sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi zagovornika. Učinek pravnomočnosti sklepa pa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo vsem udeležencem ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o morebitni pritožbi katerega od udeležencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00000759
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - načelo vestnosti in poštenja - načelo sorazmernosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - upravnik - stroški upravljanja - stroški postopka - načelo uspeha v pravdi
Splošno načelo OZ je, da so udeleženci v obligacijskem razmerju odgovorni za izpolnitev svoje obveznosti. Načelo vestnosti in poštenja s tem ni v nobenem nasprotju, ne more pa samo od sebe pomeniti, da stranka, ki dolguje na podlagi pogodbe in zakona, ni dolžna plačati dolga močnejši pogodbeni stranki. Tega ne narekuje niti načelo sorazmernosti, ki v bistvu pomeni, da je treba v koliziji dveh pravic tehtati, kateri dati prednost in pri tem ohranjati sorazmernost. V razmerju upnik - dolžnik (upravnik - etažni lastnik) pri vprašanju izpolnitve ugotovljene obveznosti to načelo ne pride v poštev.
V postopku v sporu majhne vrednosti sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - protispisnost - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
V konkretnem primeru zatrjevana kršitev ne pomeni protispisnosti, temveč tožena stranka skuša preko te postopkovne kršitve uveljavljati zmotno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, pri katerih računih gre za razliko med številom opravljenih ur in urami, zaračunanimi v škodo tožene stranke, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dopustno.
Tožeča stranka bi bila s svojim zahtevkom lahko uspešna, če bi ji uspelo dokazati, da je do nepravilnosti pri izplačilu dotacije ES toženi stranki res prišlo in je tožnica vtoževani znesek vrnila upravičeno. Tožeča stranka pa ni nikoli utemeljila, kako je (lahko) izračunala, da bi 13 % od 4.284.907 EUR znašalo 361.636,00 EUR, saj 13 % od navedene glavnice ne znaša 361.636,00 EUR. Tožeča stranka tudi ni kako drugače utemeljila svojega zahtevka. Zahtevek tožeče stranke je bil ves čas nesklepčen.
Zastaralni rok se v tej zadevi ravna po pravu Republike Slovenije. Tožeča stranka uveljavlja namreč zahtevek na temelju slovenskega prava, in sicer Pogodbe o sofinanciranju in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna. Obe stranki sta poleg tega osebi s sedežem v Republiki Sloveniji. Na tek in potek zastaranja terjatve tožeče stranke do tožene stranke tek zastaralnega roka po Uredbi Sveta št. 2988/95 niti ne more vplivati, saj se nanaša le na zastaranje terjatev ES do Republike Slovenije.
Ker zakonodaja za terjatve iz upravnih pogodb ne določa posebnega zastaralnega roka, je torej treba uporabiti splošni zastaralni rok. Ta znaša 5 let.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00000148
URS člen 35, 38. ZKP člen 295. KZ-1 člen 29, 29/3, 115, 115/1.
kaznivo dejanje uboja - uboj - motiv pri storitvi kaznivega dejanja - nizkotni nagibi - umor iz nizkotnih nagibov - izključitev javnosti glavne obravnave - razlogi za izključitev javnosti
Pri odločanju o izključitvi javnosti iz sojenja mora sodišče izhajati iz dejstva, da je javnost sojenja pravilo, izključitev javnosti pa izjema, kar pomeni, da mora razloge za izključitev javnosti razlagati restriktivno.
Varstvo obtoženčevih osebnih podatkov je sicer lahko razlog za izključitev javnosti iz glavne obravnave. Vendar vsak poseg v obtoženčevo pravico do varstva osebnih podatkov oziroma osebnega življenja še ne utemeljuje razloga za izključitev javnosti z glavne obravnave, pač pa le v primeru, če gre za najbolj občutljive osebne podatke, ki so že po naravi stvari zaupni in spadajo med najbolj varovane intimne podatke o človekovi zasebnosti.
V sodnih postopkih izvedenci s področja psihologije in psihiatrije že po naravi stvari navajajo preiskovančeve zaupne podatke, tudi o njegovem zdravstvenem stanju. Kljub temu v sodni praksi v takih primerih, javnost na glavni obravnavi ali v njenem posameznem delu, praviloma ni izključena. V konkretnem primeru pa že, v preiskavi izdelanem in dopolnjenem izvedenskem mnenju komisije, ni bilo ugotovljenega nikakršnega odstopanja v smislu razkrivanja kakšnih še posebej zaupnih obtoženčevih podatkov, kot npr. o eventualnih duševnih boleznih, posebnih duševnih zdravstvenih stanjih ali celo o posebnih spolni nagnjenjih ter podobnih intimnostih, kar bi utegnilo upravičiti izključitev javnosti.
Motiv za storitev kaznivega dejanja, ni mogoče ugotavljati na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje, saj bi to pomenilo, da je umor iz ljubosumja možen le v primeru, če bi bilo pri storilcu podano patološko ljubosumje ali blodnjava motnja ljubosumnostnega tipa. Seveda bi bilo v takšnem primeru ugotavljanje tega nagiba dokaj enostavno. Ker pa je nagib psihično gibalo, ki vodi storilca pri storitvi kaznivega dejanja, v konkretnem primeru naj bi to bilo ljubosumje, pa tega ni mogoče ugotavljati izolirano od ostalih dejavnikov, ki vplivajo na psiho storilca, kar pa še ne pomeni, da do sklepnega dejanja - odvzema življenja žrtvi, ni prišlo prav zaradi ljubosumja.
Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 2, 5, 20.
postopki zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom - učinek začetka stečajnega postopka
Nikakor se ni mogoče pridružiti pritožbeni kritiki, da je sodišče prve stopnje le povzemalo in citiralo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29.5.2000 o postopkih v primeru insolventnosti (v nadaljevanju: Uredba). Ravno nasprotno: pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na ugotovljena pravno pomembna dejstva tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer je v podporo svoji odločitvi navedlo jasne, celovite in medsebojno skladne pravne argumente, zlasti v smeri pravilne razlage določb omenjene Uredbe.
Uredba v 25. uradni izjavi določa, da se podlaga, veljavnost in učinkovanje stvarnih pravic določa po pravu kraja (lex situs) in nanje Uredba postopkov v primeru insolventnosti nima vpliva. Ali je upnikova pravica na določenem premoženju stvarna pravica ali ne, se presoja po pravu kraja, kjer se premoženje nahaja. Odstopanje od načela lex fori concursus sprejema tudi sodna praksa Sodišča EU (sodba z dne 16.4.2015, na katero se pravilno sklicuje tudi sodišče prve stopnje), pri čemer v konkretnem primeru tudi niso izpolnjeni pogoji za uvedbo sekundarnega insolvenčnega postopka v Republiki Sloveniji, torej na območju pristojnosti nastanka omenjene stvarne pravice (19. uradna izjava, 2. člen Uredbe).
cesija - odstop terjatve (cesija) - obvestilo o odstopu terjatve - izpolnitev v korist prevzemnika terjatve
Ker je bilo ugotovljeno, da je bil toženec o odstopu terjatve obveščen, mora svojo obveznost iz naslova naročene in opravljene geodetske storitve poravnati tožeči stranki kot prevzemniku, in sicer po izdanem in njej odstopljenem računu odstopnika (drugi odstavek 419. člena OZ).