Tožena stranka je izdala izpodbijano odločbo z dne 18. 8. 2015 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14-10, Up-1169/2012-24 z dne 26. 3. 2015. Napačna je materialnopravna presoja prvostopenjskega sodišča, da tožnikov primer sodi v tisti del V. točke izreka ustavne odločbe z dne 26. 3. 2015, ki določa, da se zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, ki so že pred objavo te odločbe v Uradnem listu RS zahtevali ponovno odmero, pokojnina ponovno odmeri od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Tožnik je res že 12. 7. 2008 zahteval, da se mu delnice v okviru notranjega odkupa podjetja, ki so imele naravo plač, upoštevajo pri odmeri pokojninske osnove, vendar je bil ta postopek za tožnika neugodno pravnomočno končan. Pri tožniku zato ne gre za stanje iz V. točke izreka ustavne odločbe, temveč za odločbo o ponovni odmeri pokojnine iz IV. točke izreka ustavne odločbe. Ta pa učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti oziroma od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi uživalca pokojnine.
Glede na to, da je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel, je sodišča prve stopnje pravilno odločilo po kriteriju uspeha v pravdi ter skladno z določbo 155. člena ZPP upoštevalo izdatke, ki so bili za pravdo potrebni. Pri tem je izhajalo iz stroškovnika pooblaščenke, ki ga je predložila na zadnji glavni obravnavi in ki vsebuje specifikacijo stroškov. Stranka mora skladno s tretjim odstavkom 163. člena ZPP najpozneje do konca glavne obravnave opredeljeno navesti stroške, ki naj bi ji bili povrnjeni.
Oceno invalidnosti, kot jo je podala sodna izvedenka medicine dela, je sodišče prve stopnje sprejelo za prepričljivo, kljub temu da je tožnik vztrajal pri zaslišanju izvedenca kardiovaskularne kirurgije, da bi se opredelil tako do toženčevih pripomb na njegovo mnenje, kot do mnenja sodne izvedenke. Po zavrnitvi tega dokaznega predloga je tožnik grajal procesne kršitve. Ker sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera, ko je naprej pridobilo mnenje enega sodnega izvedenca, nato pa na pripombe toženca, ne da bi pridobilo dopolnilno mnenje že postavljenega sodnega izvedenca, postavilo novega sodnega izvedenca in kljub izrecnemu dokaznemu predlogu tožnika, naj se zasliši prvega sodnega izvedenca, namenjenemu razčiščevanju nasprotij med obema pridobljenima mnenjema, zaslišalo le novo postavljenega izvedenca, ne pa primarno postavljenega izvedenca, storilo kršitev iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 254. členom ZPP.
Ob takšnem sodno izvedenskem mnenju, ko se torej na podlagi konkretne medicinske dokumentacije v relevantnem obdobju poudarja poslabševanje tožničinega psihofizičnega stanja in že invalidska komisija II. stopnje v mnenju z dne 10. 10. 2013 ugotavlja, da je zadnjem letu prišlo do poglabljanja depresije in negativnega vpliva na telesno stanje, ob tem je tudi funkcija gibal tako zmanjšana, da je za pridobitno delo nezmožna, hkrati pa tožnici ob ambulantnem zdravljenju ni mogoče očitati pomanjkanja diagnostike in hospitalne obravnave, ni mogoče povsem izključiti, da do popolne izgube delovne zmožnosti, torej I. kategorije invalidnosti ni prišlo pred 10. 10. 2013 oziroma že v letu 2012, niti da pred nastankom I. kategorije invalidnosti ni nastopila II. kategorija invalidnosti, tako da ni bila zmožna za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00007688
ZOZP člen 15, 18.. ZPIZ-2 člen 190, 190.a, 191, 192, 193.. OZ člen 165.
retroaktivna veljavnost določbe zakona - prepoved retroaktivne uporabe zakona - regresni zahtevek zpiz
ZPIZ-2B nima prehodnih določb, ki bi urejale uporabo 190.a in 193. člena ZPIZ-2. Retroaktivna veljavnost določbe ZPIZ-2B bi zato po oceni pritožbenega sodišča pomenila poseg v načelo zaupanja v pravo in pravni položaj strank pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001552
ZFPPIPP člen 142, 142/1, 221b, 221b/2, 221b/2-6, 221d, 221d/4. ZPP člen 185, 212, 185/2, 337, 337/1. OZ člen 103.
pogodba o dobavi toplotne energije - poenostavljena prisilna poravnava - terjatve na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - trditveno in dokazno breme - sprememba tožbe - nedovoljene novote - povečanje tožbenega zahtevka - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - sklep o spremembi tožbe - odstop od pogodbe
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da sodi v trditveno in dokazno breme dolžnika, nad katerim se vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave, da je vtoževana terjatev sploh vsebovana v posodobljenem seznamu terjatev, ki ga je vložila v postopku prisilne poravnave.
Vrhovno sodišče RS je v primerljivi zadevi VIII Ips 186/2015 z dne 14. 10. 2015 zavzelo stališče, da je napad oboroženega roparja dejansko "zunanji, od tožene stranke neodvisen dogodek". V kolikor se tožnica sklicuje na potrebo po strožji presoji protipravnosti ravnanja oziroma krivdne odgovornosti profesionalnih oseb, to lahko velja za primere, ko je škoda nastala kot neposredna posledica njihovega ravnanja. V obravnavanem primeru pa bi lahko bila krivdna odgovornost tožene stranke podana le v primeru neupoštevanja izrecnih obveznosti v zvezi z varstvom pred podobnimi ravnanji tretjih oseb. Vrhovno sodišče RS je zavzelo stališče, da zgolj pavšalne ugotovitve, da bi lahko tožena stranka tudi na podlagi splošnih določb o zagotavljanju varnih delovnih razmer naredila več v smislu zagotavljanja varstva pred ravnanjem tretjih oseb, ne morejo biti podlaga za ugotovitev protipravnega ravnanja in njene krivdne odgovornosti za škodo, ki jo je sicer povzročila tretja oseba, za katero toženka ne odgovarja.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo konkretnih kršitev obveznosti prve toženke v zvezi z varstvom pred ropi, zato ni podana krivdna odškodninska odgovornost prve toženke (delodajalca) in s tem tudi ne odgovornost druge toženke (zavarovalnice, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost).
Iz zavarovalne police izhaja, da je prvo tožena stranka pri drugo toženi stranki zavarovala svojo dejavnost za osebe in stvari ter odškodninske zahtevke zaradi telesnih poškodb delavcev, ki imajo z njo sklenjeno delovno razmerje, za določeno obdobje. Po splošnih pogojev, ki so priloga te zavarovalne police, so med drugim iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo drugih vozil na motorni pogon, na primer samovoznih delovnih strojev (kot je viličar). Ker iz splošnih pogojev izhaja, da gre za odškodninske zahtevke zaradi škod, ki so povezane z delovanjem npr. viličarja, ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb tožnika, da viličar v obravnavanem primeru ni vozil, ampak je bil v funkciji dvigala. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da gre za dogodek, ki je povezan z delovanjem viličarja, zato je po zavarovalni polici zavarovalno jamstvo izključeno in ni podan temelj odškodninskega zahtevka zoper drugo toženo stranko.
Utemeljen pa je pritožbeni očitek prvo tožene stranke, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, s tem ko ni zaslišalo predlaganih prič in te svoje odločitve tudi ni obrazložilo.
ZD člen 163, 223, 224. ZIZ člen 19, 19/4, 42, 42/2.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - potrdilo o pravnomočnosti - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - pravnomočnost sklepa o dedovanju - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
ZPP, ki se na podlagi 163. člena ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku, če ZD ne določa drugače, posebnih pravil o potrdilu o pravnomočnosti ter z njim povezanih pravnih sredstvih nima. Po ustaljeni sodni praksi pa se za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti uporablja drugi odstavek 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost rednega pravnega sredstva (četrti odstavek 19. člena ZIZ).
Ugotovitev, da je toženec ob plačilu navedel, na kateri dolg se nanaša, in da to ni bil dolg, ki je predmet te pravde, utemeljuje zaključek sodbe.
Dolžnik ima, ob odsotnosti sporazuma med dolžnikom in upnikom o vrstnem redu vračunavanja, sklenjenega pred dolžnikovim plačilom, pravico izbrati, katera od več obveznosti je s plačilom izpolnjena, to izbiro pa mora opraviti najkasneje ob izpolnitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu proizvodni delavec 3 v livarni za nedoločen čas. Okrožno sodišče v Mariboru je izdalo sklep o potrditvi prisilne poravnave zoper toženo stranko. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, upoštevaje pri tem določene kriterije. Tožnik je prejel najslabšo oceno delovne uspešnosti v svoji skupini med delavci na delovnem mestu proizvodni delavec 3 v livarni. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bila tožniku podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi skladno z določbami 87. in 88. člena ZDR-1. Prav tako je tožena stranka v postopku dokazala obstoj utemeljenega (resnega) razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje 89. člena ZDR-1, to je prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.
Kljub temu, da sodišče prve stopnje sodni izvedenki ni izrecno naložilo, da izvedensko mnenje izdela tudi na podlagi dodatne dokumentacije, iz obravnavanega izvedenskega mnenja izhaja, da je bilo podano tudi na podlagi dodatne medicinske dokumentacije, torej dokumentacije, ki se ni nahajala niti v sodnem niti upravnem spisu, temveč jo je naknadno posredoval tožnik. Iz tega razloga je sodna izvedenka upravičena do nagrade za zbiranje in proučevanje manj zahtevne dodatne dokumentacije v znesku 46,00 EUR.
ZPIZ-2 člen 108, 108/1, 108/2, 111, 111/2, 178, 394, 394/1.. ZPIZ-1 člen 36.
starostna pokojnina
Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine z dnem, ko je izpolnjen pogoj starosti in dobe in ko je izpolnjen še nadaljnji pogoj prenehanja zavarovanja. Oseba, ki ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine ni zavarovana, lahko pridobi pravico od prvega naslednjega dne po vloženi zahtevi in največ za 6 mesecev nazaj, tudi v primeru, če pogoje izpolni že več kot 6 mesecev nazaj.
Ker tožnik ob vložitvi zahteve 29. 7. 2015 ni bil zavarovan, je pravico do starostne pokojnine lahko pridobil od 1. 2. 2015, to je v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZPIZ-2, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj.
regulacijska začasna odredba - varščina - novo dejstvo
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je tožnik vložil drugačen predlog od tistega, o katerem je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo. Ni namreč pritrditi v pritožbi zatrjevanemu, da ponujena varščina v višini 30.000,00 EUR in razlaga, da s plačilom takšne varščine tožencu ne more nastati nikakršna škoda, predstavlja novo dejstvo in okoliščino, zaradi katere bi moralo sodišče prve stopnje nov predlog za izdajo začasne odredbe meritorno obravnavati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002762
OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353, 353/1, 353/2, 353/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. KZ člen 111, 111/1, 111/1-3, 112, 112/3, 244, 244/1, 244/2. URS člen 23, 27.
prekinitev postopka - kazenski postopek - pravdni postopek - odškodnina - odškodninska terjatev - škoda povzročena s kaznivim dejanjem - zastaranje - predhodno vprašanje - pretrganje zastaranja, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje - obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje
Kadar o kaznivem dejanju kot o predhodnem vprašanju ni dopustno odločati v pravdi, je treba pravdni postopek prekiniti na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Prekinitev postopka je v takem primeru rešitev, ki jo zakon predvideva pri koliziji med oškodovančevo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in obdolženčevo pravico do spoštovanja domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave.
V skladu s 353. členom OZ daljši zastaralni rok velja za zastaranje odškodninskega zahtevka proti odgovorni osebi, pri čemer odgovorna oseba ni le neposredni povzročitelj - storilec kaznivega dejanja, ampak tudi osebe, ki so odgovorne na podlagi posebnih pravil. Ali gre za tako situacijo, pa v fazo odločanja o prekinitvi postopka ne spada, saj gre za vsebinsko presojo utemeljenosti zahtevka, ki bo opravljena v nadaljevanju postopka, če se bo na podlagi razpleta kazenskega postopka sploh izkazalo, da je 353. člen OZ treba uporabiti.
Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti (celotne ali le delne) pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.
ZUPJS člen 30a, 30a/6, 30a/8, 30a/9.. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82.
plačilo institucionalnega varstva - spor polne jurisdikcije
ZUPJS v šestem odstavku 30.a člena določa, da v primeru, če upravičenec do socialnovarstvene storitve ali družinskega pomočnika neodplačno odsvoji svoje premoženje v enem letu pred uveljavljanjem ali med uveljavljanjem socialno varstvene storitve, ni upravičen do oprostitve plačila. V osmem odstavku istega člena pa je določena izjema po kateri ne glede na šesti odstavek lahko center za socialno delo v izrednih okoliščinah, ki se nanašajo na uveljavljanje pravice do institucionalnega varstva oziroma družinskega pomočnika, upravičenca oprosti plačila socialnovarstvene storitve oziroma prispevka k plačilu družinskega pomočnika. Pritožbeno sodišče soglaša s prepričljivimi razlogi, ki jih podaja sodišče prve stopnje, da gre v sporni zadevi za izredne okoliščine, ki se nanašajo na uveljavljanje pravice do institucionalnega varstva. V tožnikovem primeru je šlo za nenadno poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja, zaradi česar je prišlo do nujne vključitve v institucionalno varstvo.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da imajo sodišča v socialnih sporih na podlagi ustavnega načela delitve oblasti omejene pristojnosti, ko presojajo zakonitost odločitev toženih strank, ki so pri svojem odločanju uporabile zakonsko podeljen (običajno v določeni meri omejen) prosti preudarek. Procesni zakon tako v takih primerih ne predvideva kot primarne rešitve spor polne jurisdikcije (to je vsebinske odločitve o sporni pravici po drugem odstavku 81. člena ZDSS-1).
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 374, 374/2.. URS člen 25, 153.
zavrženje revizije
Tožnik revizije ni vložil po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. V tem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Tožena stranka v pritožbi uveljavlja ugovor zastaranja vtoževane terjatve. Čeprav gre za ugovor materialnega prava, je presoja utemeljenosti takega ugovora nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami o teku zastaralnega roka. Ugotovitev teh dejstev v izpodbijani zamudni sodbi ni. Novejša sodna praksa in literatura poudarjata, da je ugovor zastaranja, ki ga stranka prvič poda šele s pritožbo, dopusten, če so podane predpostavke iz prvega odstavka 337. člena ZPP. Izpolnjenosti teh predpostavk pa pritožnik niti ne zatrjuje. Zato trditve o dejstvih glede ugovora zastaranja, navedene brez opravičljivih razlogov šele v pritožbi, niso upoštevne.
ZMZPP člen 90, 92, 92/1. ZDDV-1 člen 5, 5/1, 25, 25/1. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/3.
varščina - varščina za pravdne stroške - tuja pravna oseba - razmerje z mednarodnim elementom - kraj obdavčitve - davčni zavezanec - gospodarska družba - odvetniške storitve - DDV
Varščina mora zadoščati za poplačilo pravdnih stroškov v celoti. Sodišče mora zato oceniti, kateri stroški in v kakšni višini bodo verjetno nastali tekom konkretnega pravdnega postopka.
Kadar slovenski davčni zavezanec opravlja odvetniške storitve zavezancu s sedežem izven Slovenije, je kraj obdavčitve storitev izven Slovenije. Zato sporne odvetniške storitve niso predmet DDV v Sloveniji.