Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka zamude roka ne opravičuje z napakami v organizaciji dela, v zvezi s čimer bi bila pravilna presoja sodišča prve stopnje, da to ne predstavlja upravičenega razloga za zamudo, temveč se sklicuje na naklepno ravnanje tožnika in delavke, ki naj bi preprečila, da bi se tožena stranka seznanila, s sicer pravilno vročeno tožbo. Stranki pa ni mogoče naprtiti bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb. Tožena stranka je v dokaz svojih trditev predložila listinsko dokumentacijo in predlagala zaslišanje prič. Z neizvedbo teh dokazov in z odločitvijo brez razpisa naroka je sodišče prve stopnje kršilo načelo enakega obravnavanja strank v postopku ter toženi stranki odvzelo možnost dokazovanja, da je rok za vložitev tožbe zamudila iz upravičenega vzroka. S tem je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Izredna denarna socialna pomoč je posebna vrsta denarne socialne pomoči, ki se zagotavlja iz javnih sredstev in so zato zanjo določena posebna pravila glede namena in glede dodelitve ter tudi glede izkazovanja njene namenske porabe. Tožnik je v svoji vlogi izrecno navedel namen, za katerega potrebuje denarna sredstva, to je za plačilo položnic. Gre za stroške, ki se pokrivajo iz naslova zadovoljenja minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, ne za izredne stroške. Navedene stroške tožnik lahko pokrije z rednimi mesečnimi dohodki. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnik sam delno vplival na svoj finančni položaj, ker se je odpovedal varstvenemu dodatku ter do izredne denarne socialne pomoči ni upravičen iz tega razloga, prav tako pa tožnik ne izkazuje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.
Delavcu za opravljeno delo pripada plačilo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Kot izhaja iz tožničine pogodbe o zaposlitvi, je bila dogovorjena osnovna plača v višini 1.586,43 EUR, in sicer za pričakovane delovne rezultate ob normalnih pogojih dela. Osnovna plača se glede na delavčeve delovne rezultate zviša ali zniža. tožena stranka ni dokazala, da tožnica pri delu ni bila uspešna, prav tako ne, da je z njo sklenila dogovor o znižanju plače. Zato je tožnica upravičena do plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi, skladno s 127. členom ZDR-1.
Za znižanje osnovne plače je potreben pisni dogovor oziroma mora delodajalec delavca spremljati in ugotoviti, da ob normalnih delovnih pogojih ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu proizvodni delavec 3 v livarni za nedoločen čas. Okrožno sodišče v Mariboru je izdalo sklep o potrditvi prisilne poravnave zoper toženo stranko. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, upoštevaje pri tem določene kriterije. Tožnik je prejel najslabšo oceno delovne uspešnosti v svoji skupini med delavci na delovnem mestu proizvodni delavec 3 v livarni. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bila tožniku podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi skladno z določbami 87. in 88. člena ZDR-1. Prav tako je tožena stranka v postopku dokazala obstoj utemeljenega (resnega) razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje 89. člena ZDR-1, to je prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.
regulacijska začasna odredba - varščina - novo dejstvo
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je tožnik vložil drugačen predlog od tistega, o katerem je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo. Ni namreč pritrditi v pritožbi zatrjevanemu, da ponujena varščina v višini 30.000,00 EUR in razlaga, da s plačilom takšne varščine tožencu ne more nastati nikakršna škoda, predstavlja novo dejstvo in okoliščino, zaradi katere bi moralo sodišče prve stopnje nov predlog za izdajo začasne odredbe meritorno obravnavati.
institucionalno varstvo - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - razlogi za odklonitev - prostorska zasedenost
Socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom se ne more uspešno upirati sprejemu osebe, ki potrebuje določeno institucionalno varstvo, s trditvami o prezasedenosti. V primeru, ko so vsi SVZ prezasedeni in se zaradi pomanjkanja prostora in kadrovske podhranjenosti soočajo z enakimi problemi kot pritožnik, ukrep sprejema osebe v varovani oddelek ne bi bil izvedljiv, kar bi bilo nedopustno z vidika zagotavljanja ustreznega varstva osebam, ki ga nujno potrebujejo.
Tožena stranka v pritožbi uveljavlja ugovor zastaranja vtoževane terjatve. Čeprav gre za ugovor materialnega prava, je presoja utemeljenosti takega ugovora nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami o teku zastaralnega roka. Ugotovitev teh dejstev v izpodbijani zamudni sodbi ni. Novejša sodna praksa in literatura poudarjata, da je ugovor zastaranja, ki ga stranka prvič poda šele s pritožbo, dopusten, če so podane predpostavke iz prvega odstavka 337. člena ZPP. Izpolnjenosti teh predpostavk pa pritožnik niti ne zatrjuje. Zato trditve o dejstvih glede ugovora zastaranja, navedene brez opravičljivih razlogov šele v pritožbi, niso upoštevne.
Kljub temu, da sodišče prve stopnje sodni izvedenki ni izrecno naložilo, da izvedensko mnenje izdela tudi na podlagi dodatne dokumentacije, iz obravnavanega izvedenskega mnenja izhaja, da je bilo podano tudi na podlagi dodatne medicinske dokumentacije, torej dokumentacije, ki se ni nahajala niti v sodnem niti upravnem spisu, temveč jo je naknadno posredoval tožnik. Iz tega razloga je sodna izvedenka upravičena do nagrade za zbiranje in proučevanje manj zahtevne dodatne dokumentacije v znesku 46,00 EUR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev - starejši delavec
Na podlagi določb 112. člena ZDR-1 delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku, brez soglasja sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca. Ker toženka pred podajo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi k tej odpovedi ni iskala in pridobila soglasja sveta delavcev, katerega član je bila tožnica, je prvostopno sodišče materialnopravno pravilno odločilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Pri tožnici, ki ji je bila dokončna in pravnomočna odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine z dne 19. 9. 2003 vročena 24. 9. 2003 je na dan 30. 6. 2015, ko je tožnica pri tožencu vložila zahtevo za revizijo in ponovno odmero pokojnine, preteklo že več kot deset let. To pa pomeni, da je tožnica zamudila rok za tako imenovano nepravo obnovo iz 183. člena ZPIZ-2, zaradi zamude roka 60 dni od objave ustavne odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije, pa tudi rok za revizijo in ponovno odmero pokojnine. Ker pa sporno podjetje ni navedeno v seznamu podjetij, ki je objavljen na spletni strani, kar pomeni, da ne gre za podjetje, pri katerem bi bilo v postopku revizije že ugotovljeno, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se je vštel v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, toženec tudi ni imel podlage v odločbi Ustavnega sodišča RS, da bi tožnici po uradni dolžnosti ponovno odmeril pokojnino.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - odpoved pravici - odpravnina
Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se delavec pravici do odpravnine kot zakonski pravici ne more pravnoveljavno odpovedati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00007688
ZOZP člen 15, 18.. ZPIZ-2 člen 190, 190.a, 191, 192, 193.. OZ člen 165.
retroaktivna veljavnost določbe zakona - prepoved retroaktivne uporabe zakona - regresni zahtevek zpiz
ZPIZ-2B nima prehodnih določb, ki bi urejale uporabo 190.a in 193. člena ZPIZ-2. Retroaktivna veljavnost določbe ZPIZ-2B bi zato po oceni pritožbenega sodišča pomenila poseg v načelo zaupanja v pravo in pravni položaj strank pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001385
OZ člen 436, 436/1, 458, 458/1, 458/2, 459, 467. ZFPPIPP člen 329, 335, 340.
odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - izključitev jamstva za stvarne napake - dogovorjene lastnosti stvari - odgovornost prodajalca za stvarne napake - zavezujoče zbiranje ponudb - prodajna pogodba - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - vidne napake - skrite napake stvari
Pomanjkljivosti vozila ob njegovi izročitvi 22. 3. 2012, ki jih navaja tožnik in jih je pritožbeno sodišče že zgoraj povzelo, zmanjšujejo vrednost tega vozila. Zato gre za škodo na sami stvari, s tem pa za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca (tožečo stranko). Prodajalec namreč odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca (vidne napake - prvi odstavek 458. člena OZ). Prav tako prodajalec odgovarja za tiste stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost že prešla na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal že pred tem (skrite napake - drugi odstavek 458. člena OZ). Časovna točka "prehoda nevarnosti" je izročitev stvari (prim. prvi odstavek 436. člena OZ). Ker uporaba pravil o odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnejših pravil o povrnitvi škode, tožeča stranka s pritožbenimi trditvami, da ne uveljavlja znižanja kupnine iz naslova stvarnih napak, temveč uveljavlja odškodnino za škodo, ki je nastala na vozilu v času od ogleda do prevzema, ne more uspeti. Glede na povzeta pravila OZ tožeči stranki ogled vozila 10. 1. 2012 ne zagotavlja nikakršnih pravic ali upravičenih pričakovanj. Odločilno je le stanje vozila ob prevzemu, to je v konkretnem primeru datum 22. 3. 2012.
Obravnavano vozilo je tožeča stranka od stečajnega dolžnika (tožene stranke) kupila na podlagi postopka zavezujočega zbiranja ponudb (329. in 335. člen ZFPPIPP). Odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake je na podlagi 340. člena ZFPPIPP, ki določa, da stečajni dolžnik ne odgovarja za stvarne napake premoženja, ki je predmet prodaje, pri vseh oblikah prodaje premoženja stečajnega dolžnika, izključena. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka že iz tega razloga pravilna.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - potrebni pravdni stroški
Dejstvo, da je tožnik v sporu o glavni stvari uspel, samo po sebi ni zadostno, da bi lahko sodišče toženo stranko zakonito zavezalo k povračilu stroškov iz naslova pripravljalne vloge. Iz listin sodnega spisa ne izhaja, da bi tožnikov pooblaščenec za pripravljalno vlogo, poimenovano "izjasnitev" z dne 19. 12. 2016 stroške priglasil. Niso priglašeni v pripravljalni vlogi, niti na zadnjem naroku glavne obravnave dne 15. 2. 2017. Za priznanih 255 točk za pripravljalno vlogo torej ni podlage in so stroški iz tega naslova priznani v nasprotju s 163. členom ZPP.
ZPP člen 105, 108, 108/5.. ZDSS-1 člen 19, 66, 73.
zavrženje vloge
Ker v obravnavani zadevi vloga, ki jo je vložnik posredoval sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala, je sodišče prve stopnje vložnika s sklepom pozvalo, da jo v 15 dnevnem roku ustrezno dopolni in ga hkrati poučilo, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge oziroma, katere so pomanjkljivosti, ki jih mora odpraviti. Sodišče prve stopnje je vložnika, ki ni imel pooblaščenca, tudi poučilo o pravici do brezplačne pravne pomoči in o nastopu pravnih posledic v primeru, da ne bo postopal skladno s sklepom. Vložnik vloge v postavljenem roku, niti kasneje, ni popravil, zato je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
ZUPJS člen 30a, 30a/6, 30a/8, 30a/9.. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82.
plačilo institucionalnega varstva - spor polne jurisdikcije
ZUPJS v šestem odstavku 30.a člena določa, da v primeru, če upravičenec do socialnovarstvene storitve ali družinskega pomočnika neodplačno odsvoji svoje premoženje v enem letu pred uveljavljanjem ali med uveljavljanjem socialno varstvene storitve, ni upravičen do oprostitve plačila. V osmem odstavku istega člena pa je določena izjema po kateri ne glede na šesti odstavek lahko center za socialno delo v izrednih okoliščinah, ki se nanašajo na uveljavljanje pravice do institucionalnega varstva oziroma družinskega pomočnika, upravičenca oprosti plačila socialnovarstvene storitve oziroma prispevka k plačilu družinskega pomočnika. Pritožbeno sodišče soglaša s prepričljivimi razlogi, ki jih podaja sodišče prve stopnje, da gre v sporni zadevi za izredne okoliščine, ki se nanašajo na uveljavljanje pravice do institucionalnega varstva. V tožnikovem primeru je šlo za nenadno poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja, zaradi česar je prišlo do nujne vključitve v institucionalno varstvo.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da imajo sodišča v socialnih sporih na podlagi ustavnega načela delitve oblasti omejene pristojnosti, ko presojajo zakonitost odločitev toženih strank, ki so pri svojem odločanju uporabile zakonsko podeljen (običajno v določeni meri omejen) prosti preudarek. Procesni zakon tako v takih primerih ne predvideva kot primarne rešitve spor polne jurisdikcije (to je vsebinske odločitve o sporni pravici po drugem odstavku 81. člena ZDSS-1).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - notarski zapis - kreditna pogodba - aneks k pogodbi - višina terjatve - nepopolno ali nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - izračun terjatve - specifikacija višine terjatve - trditveno in dokazno breme - neprerekano dejstvo - uradni preizkus - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - pravni interes za pritožbo - odgovor na pritožbo - oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom
Uradni preizkus, ali ima upnikov zahtevek iz predloga za izvršbo pravno podlago v konkretnem izvršilnem naslovu, je sicer v primeru, ko izvršilni naslov predstavlja notarski zapis kreditne pogodbe, v kateri je bila dolžnikova obveznost deloma določena zgolj opisno in je (končna) višina obveznosti odvisna od več vnaprej neznanih okoliščin po sklenitvi kreditne pogodbe, nekoliko težji, vendar pa to izvršilnega sodišča ne odvezuje, da tega preizkusa ne bi bilo dolžno opraviti vsaj v osnovnem obsegu. V ta namen pa mora izvršilno sodišče najprej sploh preveriti, ali je upnik za svojo specifikacijo terjatve, do katere naj bi bil upravičen po pravno upoštevnem izvršilnem naslovu, podal zadostna, med seboj skladna in logična pojasnila glede višine in načina izračuna vseh posamičnih postavk terjatve (glavnice, pogodbenih obresti, zamudnih obresti, stroškov), pri čemer mora biti iz izračuna terjatve razviden tudi način upoštevanja morebitnih delnih plačil terjatve.
Zgolj sklicevanje sodišča na obstoj upnikovih pojasnil in specifikacijo terjatve ter končni znesek terjatve po upnikovem izračunu ne predstavlja ustreznega preizkusa skladnosti upnikovega zahtevka s pravno upoštevnim izvršilnim naslovom, ta preizkus pa je bilo sodišče prve stopnje dolžno opraviti še pred odločanjem o utemeljenosti dolžnikovih ugovornih trditev glede nepravilne višine izterjevane terjatve.
začasni zastopnik za sprejem pisanj - stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj - smiselna uporaba določb ZPP
Upoštevaje navedeni položaj začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ki ga postavi sodišče (v konkretni zadevi je začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj, sodišče postavilo s sklepom z dne 29. 11. 2016), ga v izvršilnem postopku ni mogoče opredeliti kot stranko niti kot tretjega niti kot udeleženca v smislu 5. točke 16. člena ZIZ. Zato tudi ne pride v poštev uporaba 38. člena ZIZ, temveč je v zvezi s stroški začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, treba smiselno uporabiti določbe ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) .
umik tožbe - izpolnitev zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov - utemeljenost zahtevka - razlog za umik tožbe
Razlog, zaradi katerega se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, v obravnavanem primeru ni pomemben, ker na ugovor tožene stranke ni dokazala, da je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka, ki ga je vtoževala z umaknjeno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002285
ZPP člen 443, 443/1, 452, 452/3, 458, 458/2. SPZ člen 67, 67/2. SZ-1 člen 25, 25/1.
spori majhne vrednosti - etažna lastnina - posli rednega upravljanja - pogodba o medsebojnih razmerjih - pritožbene novote - pogodbeni temelj - temelj tožbenega zahtevka - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme
Z ozirom na to, da tožnica jasnih in ustrezno konkretiziranih trditev o obstoju ustnega dogovora (ki naj bi bil podprt s konkludentnimi dejanji) v postopku na prvi stopnji (v dopolnitvi tožbe) ni podala, je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do njih (oziroma v tem oziru predloženih listinskih dokazov) ni opredelilo, neutemeljen.
Na drugi strani je pritožbeno utemeljevanje vtoževanih zneskov z vsebino 8. člena pogodbe o medsebojnih razmerjih ne le nedopustno novo (in že zato neupoštevno), ampak tudi sicer neprepričljivo. Kot je bilo predhodno poudarjeno, je bila ta pogodba zaradi ureditve njihovih medsebojnih (to je "notranjih") razmerij sklenjena med etažnimi lastniki, zaradi česar ne more predstavljati (pogodbenega) temelja tožničinemu zahtevku napram njim. Ker (kot je to prepričljivo pojasnilo že sodišče prve stopnje) tožnica glede pogodbenega temelja ni podala niti potrebnih trditev (in zato njegovega obstoja ni bilo moč ugotoviti), je za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve brez pomena tudi pritožbeno navajanje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do z njene strani zatrjevanih okoliščin, zaradi katerih naj bi upravnik zavrnil račune za opravljene storitve, do njenega novega izračuna, ki naj bi bil podlaga vtoževane terjatve, oziroma dokazil o prisotnosti varnostnika.