OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002636
ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190a, 191, 192, 193, 193/2. ZOZP člen 18.
nadomestilo za invalidnost - ZPIZ - prometna nesreča - sprememba zakonodaje - odgovornost zavarovalnice - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - odškodninska odgovornost zavarovalnice - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - regresni zahtevek zpiz
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 res določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih, vendar ta določba po prepričanju višjega sodišča še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2 (dodan z novelo B), ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004329
ZDR-1 člen 131.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - premoženjska škoda
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke zahteval plačilo odškodnine za premoženjsko škodo iz naslova izgubljenega prihodka. Tožbeni zahtevek je utemeljeval z navedbami, da ga je tožena stranka neenakopravno obravnavala v postopku presoje upravičenosti odhoda na mednarodno operacijo. Tožena stranka je uspela dokazati, da v postopku odločanja o tem, katere pripadnike bo napotila na misijo na Kosovu, ni kršila prepovedi diskriminacije iz 6. člena ZDR-1. Odločitev o izvzetju iz kadrovske liste je bila utemeljena z obstojem objektivnih (in ne subjektivnih) okoliščin.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3, 60/3, 301, 301/3. ZPP člen 154, 154/1, 313, 324, 324/3, 458, 458/4.
nastanek terjatve na povrnitev stroškov postopka - postopek pred sodiščem za ugotovitev obstoja terjatve - stečajni postopek nad toženo stranko - prijava terjatev v stečajnem postopku - prijava terjatve za plačilo pravdnih stroškov - pogojna terjatev - nastanek pravdnih stroškov - odložni pogoj - priznana terjatev v stečaju - nagrada za postopek - sprejem pooblastila - zapadlost terjatve na povrnitev stroškov postopka - tek zamudnih obresti - predlog stranke za nadaljevanje postopka - po začetku stečajnega postopka nastali stroški - določenost izreka sodbe
Tožeča stranka je ravnala pravilno, ko je terjatev iz naslova pravdnih stroškov prijavila v stečajni postopek. Iz dikcije 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP izhaja, da je za dolžnost prijave terjatve iz naslova stroškov postopka odločilen trenutek njihovega nastanka in ne šele trenutek nastanka terjatve na njihovo plačilo. Ni bistveno kdaj sodišče stroške odmeri, temveč kdaj so stroški nastali. Nagrada za postopek je tožeči stranki nastala pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, zato je takšno terjatev potrebno prijaviti v stečajni postopek kot pogojno terjatev, pod odložnim pogojem, da bo sodišče s končno odločbo ugotovilo višino teh stroškov in jih priznalo tožeči stranki. Z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka upravičena do stroškov postopka, se je izpolnil odložni pogoj in pogojna terjatev se je spremenila v navadno terjatev, od katere je mogoče obračunati tudi zakonske zamudne obresti.
Nagrada za postopek nastane že s sprejemom pooblastila za zastopanje.
Terjatev iz naslova stroškov postopka nastane z odločitvijo sodišča o povračilu stroškov. Šele z nastankom terjatve je lahko govora o njeni zapadlosti.
Tožeča stranka stroškov pravdnega postopka res ni prijavila kot pogojno terjatev, vendar pa gre v tem primeru za procesno napako storjeno v okviru stečajnega postopka, ki je bila sanirana s predlogom tožeče stranke o nadaljevanju pravdnega postopka glede ugotovitve obstoja terjatve in ni vplivala na pravilnost uporabe materialnega prava v konkretnem sporu.
S tem ko del stroškov PTT storitev nastane že ob samem začetku pravde, pa je končen obseg teh stroškov znan šele ob koncu pravde, in je takrat mogoče šteti, da so ti stroški nastali.
Slovnično preoblikovanje izreka sodbe, s katerim se ne posega v materialno spremembo odločitve, tako da izrek postane jasen in razumljiv, ne predstavlja takšne kršitve, s katero bi bilo potrebno sodbo razveljaviti.
Glede na to, da je bila izhodiščna plača za vtoževano obdobje nižja od 742,37 EUR, bi skladno z določbo drugega odstavka 34.a člena Aneksa tožena stranka pri izračunu tožnikove plače morala upoštevati količnik 5,709 in ne 5,190, zato mu dolguje razliko v plači ob upoštevanju višjega količnika kot to zahteva tožnik.
V imenu tožnika kot delavca se reprezentativni sindikat njegovim osnovnim pravicam, med katere spada tudi pravica do obračuna in izplačila plače, ne more veljavno odpovedati. Sodišče prve stopnje je tako pravilno upoštevalo, da se tožnik zahtevku ni odpovedal oziroma, da ni zavezan z dogovorom, da zahtevkov za to obdobje ne bo uveljavljal, tako da podlaga za ta del njegovega zahtevka ni odpadla in mu je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo zahtevano razliko v plači.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok
Katero dejanje delodajalca se šteje za "podajo" odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v ZDR-1 ni opredeljeno. Pri odgovoru na to vprašanje je treba izhajati iz narave roka za odpoved, ki je glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča prekluziven, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi. Ob upoštevanju takšne narave roka za podajo odpovedi zato ni dovolj, da delodajalec najkasneje zadnji dan izteka roka samo sestavi besedilo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč mora biti znotraj prekluzivnega roka iz njegovih dejanj razvidna tudi resna namera, da naj sestavljena odpoved učinkuje.
Ker je tožena stranka odpoved z datumom 3. 9. 2015 prvič poskusila vročiti tožnici šele 2. 11. 2015, kar je skoraj 3 mesece po datumu vrnitve tožnice na delo po zatrjevanem neupravičenem izostanku z dela (10. 8. 2015) in 2 meseca od datuma zagovora kot skrajnega roka za začetek teka roka za podajo odpovedi, je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je tožena stranka tožnici podala odpoved v roku 30 dni od ugotovitve razloga za izredno odpoved. Tožena stranka je odpoved glede na datum na njej sicer res sestavila pravočasno, vendar pa ob vsaj dvomesečnem zamiku (poskusa) vročitve odpovedi tožnici in odsotnosti drugih navedb tožene stranke, ki bi kazale na resno namero, da naj sestavljena odpoved tudi dejansko učinkuje v razmerju do tožnice, sporna odpoved ni bila podana v zakonsko določenem prekluzivnem roku.
razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - kataster stavb - večstanovanjska stavba - zemljiška knjiga - pogodba o upravljanju - posel rednega upravljanja - potrebni pravdni stroški - izbira odvetnika izven sedeža sodišča - izbira odvetnika v drugem kraju - svobodna izbira odvetnika
Sodišče si pri odgovoru na vprašanje za kakšno stavbo gre (enostanovanjsko, večstanovanjsko, nestanovanjsko) pomaga s podatki iz katastra stavb, s katerimi je usklajena tudi zemljiškoknjižna evidenca stavb in njihovih delov.
Storitve rednega upravljanja morajo plačevati vsi etažni lastniki, ne glede na to, ali se z njihovim izvajanjem strinjajo ali ne. Če se etažni lastniki za njihovo izvajanje odločijo z zadostno večino, takšna odločitev zavezuje tudi etažne lastnike, ki se s tem sicer niso strinjali.
Stranka, ki v postopku ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti le potrebne pravdne stroške. Stroški prihoda odvetnika, ki ima sedež v Ljubljani, v Novo mesto, kjer je sedež sodišča prve stopnje, skladno z ustaljeno sodno prakso ne pomenijo potrebnih pravdnih stroškov v smislu 155. člena ZPP.
sodna taksa - vračilo sodne takse - sprememba zakona
Sodišče prve stopnje je prejelo predlog tožene stranke za vračilo sodne takse za pritožbo, v kateri je navajala, da je tožena stranka posredni proračunski uporabnik v lasti občine, in tako po določbi 10. člena ZST-1 oproščena plačila sodne takse, zato ji naj sodišče vrne plačano sodno takso. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga tožene stranke za vračilo sodne takse za pritožbo oprlo na prvi odstavek 10. člena ZST-1, pri tem pa očitno spregledalo, da je bil prvi odstavek 10. člena ZST-1 spremenjen z ZST-1 C, in sicer tako: "Plačila sodnih taks so oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, centri za socialno delo, kadar so predlagatelj v postopku za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost."
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00009570
KZ-1 člen 283, 283/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
kriva ovadba - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - naznanitev kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - izrek oprostilne sodbe - kršitev kazenskega zakona
Zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 "naznanitev kaznivega dejanja" mora biti konkretiziran z opisom naznanjenega kaznivega dejanja, saj sicer ni mogoče oceniti, ali je naznanjeno dejanje res kaznivo dejanje in tako, ki se preganja po uradni dolžnosti.
ZPP člen 249, 253, 253/1. - člen 51, 51/2, 51/2-3, 52.
nagrada za delo izvedenca - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega dela - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Dopolnilno mnenje po obsežnosti in zahtevnosti v ničemer ne odstopa od dopolnilnih mnenj v podobnih zadevah, prav tako pa tudi priglasitev nagrade nima utemeljitve, zakaj bi bilo potrebno dopolnilno pisno izvedeniško mnenje šteti za izjemno zahtevnega, zato je izvedenec za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja na podlagi 3. točke drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih upravičen le do nagrade za zelo zahtevno mnenje.
spor med dediči - spor o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica
Med sporom, ali je sodedič denar prejel kot darilo ali ne, in sporom, ali je on denarni znesek sploh prejel, obstaja bistvena razlika glede tega, koga napotiti na pravdo. V prvem primeru dediča, ki trdi, da ni šlo za darilo (in ki je denar nesporno prejel), v drugem pa dediča, ki trdi, da je sodedič prejel denar.
Na kršitev o nepravilnem zastopanju po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP bi se lahko skliceval le nasprotni udeleženec sam, če ne bi bil pravilno zastopan, ne pa predlagateljica kot njegova nasprotnica v postopku. Namen navedene zakonske določbe je izključno varstvo nepravilno zastopane stranke in ne v varovanju interesov nasprotne stranke, da bi v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko izpodbijala sprejeto odločbo zaradi morebitnih procesnih kršitev.
Sodna praksa kot upošteven kriterij pri določitvi prednosti pri dodelitvi solastne nepremičnine upošteva tudi dejansko oziroma realno zmožnost prevzemnika stvari za izplačilo ostalih solastnikov najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe (šesti odstavek 70. člena SPZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00002368
ZASP člen 22, 22/2, 30, 81, 146, 146-8, 147, 147/1, 147/1-1, 151, 151/2, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7, 159, 176, 176/1, 176/2, 185. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 198. ZPP člen 8, 254, 254/2, 254/3, 285.
aktivna legitimacija SAZAS - obvezno kolektivno upravljanje - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - pravica radiodifuznega oddajanja - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina nadomestila - tarifa SAZAS - skupni sporazum - sprememba tarife - dolžnost uporabnikov do obveščanja - materialno procesno vodstvo - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju
V tej zadevi je sporno vprašanje, ali je nadomestilo (cena) za radiodifuzno oddajanje glasbenih del urejeno s tarifo oziroma skupnim sporazumom in kateri akt predstavlja tarifo oziroma skupni sporazum. V tem obsegu se sodišče sme in mora ukvarjati z vprašanjem veljavnosti tarife.
Tarifa-98 ima v delu, v katerem določa kriterije za določitev višine nadomestila za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke (nerazveljavljena drugi in tretji odstavek II. poglavja), naravo in veljavo skupnega sporazuma.
prešolanje učenca osnovne šole - prekinitev postopka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo
Morebitna ponovna zamenjava osnovnošolske sredine praktično tik pred zaključkom izobraževalnega procesa ne bi bila v A. korist, saj bi po presoji pritožbenega sodišča porušila komaj vzpostavljeno (relativno) stabilnost njegovega šolanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001367
OZ člen 134, 134/1, 134/2. ZPP člen 117, 117/2, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - prepovedni in odstranitveni zahtevek - kršitev osebnostnih pravic - neupravičeno slikovno snemanje - odškodnina - zamuda naroka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za preložitev naroka - pritožbene novote
Toženca sta predlagala postavitev v prejšnje stanje po prejemu sodbe iz katere sta izvedela, da sodišče naroka ni preložilo. Toženca sta se opravičila za odsotnost z naroka, ker sta bila bolna. Nista predlagala preložitve in nista podala predloga za postavitev v prejšnje stanje v roku 15 dni po naroku. Zato je njun predlog prepozen, saj v pritožbi ne trdita, da je bila njuna bolezen taka, da ne bi mogla predloga vložiti pravočasno.
začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - visečnost pravde (litispendenca) - identiteta tožbenega zahtevka - ekvivalenčna teorija
Tožeča stranka v obeh pravdnih zadevah, ki tečeta med pravdnima strankama, zatrjuje iste razloge za potrebnost izdaje začasne odredbe in iste nevarnosti ter dokaze. Predmet zavarovanj oz. terjatev nista identična, vendar pri takšnem stanju predloga za izdajo začasne odredbe v obeh pravdah to ni pravno pomembno. Odločilno je, da gre za isti stranki, isto vsebino predloga za izdajo začasne odredbe in življenjski dogodek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001377
OZ člen 5, 11, 190, 190/1, 198. SPZ člen 25, 28, 66, 66/1, 95, 95/2, 96, 96/1, 96/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - uporaba solastne nepremičnine - verzijski zahtevek - uporabnina - stvarnopravne reparacije - nedobroverni posestnik - upravičenja solastnika - pravica do posesti solastne stvari - korist in prikrajšanje solastnika - neprivolitev v prikrajšanje - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - temeljna načela obligacijskega prava
Obveznost nedobrovernega posestnika plačati za uporabo tuje stvari izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 95. člena SPZ, po kateri dobroverni lastniški posestnik ni dolžan plačati za uporabo stvari in ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti. Ker zakon določa, da za uporabo stvari ni dolžan plačati dobroverni posestnik, je a contrario treba zaključiti, da mora nedobroverni posestnik za uporabo stvari plačati.
Pravno vrednotno izhodišče verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine, ki ga ima solastnik zoper drugega solastnika, je drugačno kot v primeru, ko gre za razmerje med lastnikom in nelastnikom. Različnost obeh položajev izvira iz upravičenj solastnika
Sodišče prve stopnje je nepravilno glede stroškov postopka z ugovorom uporabilo določilo šestega odstavka 38. člena ZIZ namesto splošnega določila prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki opredeljuje odločanje po merilu uspeha. Dolžnik neutemeljeno izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, saj je sodišče prve stopnje v celoti odločilo o dolžnikovem ugovoru, kar je bila bistvena vsebina izpodbijanega sklepa. Stranska odločitev o razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj, ki je posledica, da je bilo ugodeno ugovoru, se je v obravnavani zadevi lahko nanašala le na izbris hipoteke, ne pa tudi na opravljeno poplačilo terjatve. Potem, ko je terjatev v izvršilnem postopku poplačana, lahko dolžnik zahteva le še nasprotno izvršbo. Le v tem posebnem postopku se upniku, če gre za izvršilni postopek po uradni dolžnosti pa v breme proračuna, naloži povrnitev v izvršbi neutemeljeno opravljenega poplačila.