ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. - člen 2. - člen 4, 4/1.
stroški postopka o prekršku - izgubljeni zaslužek priče - izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika - povrnitev stroškov priči
Ker samostojni podjetnik posameznik ni posredoval zahtevanih podatkov o njegovem izgubljenem zaslužku, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je podatke o njegovih prihodkih pridobilo s strani Finančne uprave RS, nato pa je na tej podlagi glede na izgubljeni čas odmerilo izgubljeni zaslužek priče.
odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Po novem ZDR-1 delavcu pripada odpravnina tudi ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi izteka te pogodbe (kakor to ureja tretji do sedmi odstavek 79. člena ZDR-1). Ker gre pri odpravnini za novo pravico, se v skladu s prehodno določbo (tretji odstavek 230. člena ZDR-1) ta nanaša le na pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so sklenjene po uveljavitvi tega zakona, torej od 12. 4. 2013 naprej. Tožeča stranka ima tako zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, pravico do odpravnine le za obdobje zaposlitve pri toženi stranki od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014 ter od 1. 9. 2014 do 31. 8. 2015 (to je le za čas trajanja zaposlitve po pogodbah o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih po uveljavitvi ZDR-1 dalje).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok
Katero dejanje delodajalca se šteje za "podajo" odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v ZDR-1 ni opredeljeno. Pri odgovoru na to vprašanje je treba izhajati iz narave roka za odpoved, ki je glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča prekluziven, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi. Ob upoštevanju takšne narave roka za podajo odpovedi zato ni dovolj, da delodajalec najkasneje zadnji dan izteka roka samo sestavi besedilo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč mora biti znotraj prekluzivnega roka iz njegovih dejanj razvidna tudi resna namera, da naj sestavljena odpoved učinkuje.
Ker je tožena stranka odpoved z datumom 3. 9. 2015 prvič poskusila vročiti tožnici šele 2. 11. 2015, kar je skoraj 3 mesece po datumu vrnitve tožnice na delo po zatrjevanem neupravičenem izostanku z dela (10. 8. 2015) in 2 meseca od datuma zagovora kot skrajnega roka za začetek teka roka za podajo odpovedi, je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je tožena stranka tožnici podala odpoved v roku 30 dni od ugotovitve razloga za izredno odpoved. Tožena stranka je odpoved glede na datum na njej sicer res sestavila pravočasno, vendar pa ob vsaj dvomesečnem zamiku (poskusa) vročitve odpovedi tožnici in odsotnosti drugih navedb tožene stranke, ki bi kazale na resno namero, da naj sestavljena odpoved tudi dejansko učinkuje v razmerju do tožnice, sporna odpoved ni bila podana v zakonsko določenem prekluzivnem roku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002636
ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190a, 191, 192, 193, 193/2. ZOZP člen 18.
nadomestilo za invalidnost - ZPIZ - prometna nesreča - sprememba zakonodaje - odgovornost zavarovalnice - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - odškodninska odgovornost zavarovalnice - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - regresni zahtevek zpiz
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 res določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih, vendar ta določba po prepričanju višjega sodišča še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2 (dodan z novelo B), ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000886
ZPP člen 212, 213, 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
trditveno in dokazno breme - pavšalni ugovori - priznana dejstva - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do pravno odločilnih trditev tožene stranke, zato je podana kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - zagovor
Tožeči stranki je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana dne 10. 11. 2015 po 4. alineji 110. člena ZDR-1, torej iz razloga, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, razlogov za svojo odsotnost pa ni sporočil delodajalcu, čeprav bi to moral in mogel storiti. Ravnanje tožeče stranke kot je opisano v izredni odpovedi, ne predstavlja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Ravno nasprotno. Ob dejstvu, da je tožeča stranka izostala z dela od dne 3. 11. 2015, razlogov pa zato toženi stranki ni sporočila, bi morala imeti na zagovoru možnost pojasniti razloge za svoj izostanek ter razloge za to, da tožene stranke o tem ni obvestila, kot to zatrjuje toženka v izredni odpovedi.
upravnik - pogodba o upravljanju - večstanovanjska stavba - veljavnost pogodbe o opravljanju upravniških storitev - vpis v register upravnikov - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - neupravičena obogatitev
Pogodbeni temelj (za izterjavo stroškov obratovanja) je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, ker pogodba za samo del celotne ene stavbe, ki obsega dva vhoda, ni veljavna, čemur pritožba konkretno ne oporeka.
razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - kataster stavb - večstanovanjska stavba - zemljiška knjiga - pogodba o upravljanju - posel rednega upravljanja - potrebni pravdni stroški - izbira odvetnika izven sedeža sodišča - izbira odvetnika v drugem kraju - svobodna izbira odvetnika
Sodišče si pri odgovoru na vprašanje za kakšno stavbo gre (enostanovanjsko, večstanovanjsko, nestanovanjsko) pomaga s podatki iz katastra stavb, s katerimi je usklajena tudi zemljiškoknjižna evidenca stavb in njihovih delov.
Storitve rednega upravljanja morajo plačevati vsi etažni lastniki, ne glede na to, ali se z njihovim izvajanjem strinjajo ali ne. Če se etažni lastniki za njihovo izvajanje odločijo z zadostno večino, takšna odločitev zavezuje tudi etažne lastnike, ki se s tem sicer niso strinjali.
Stranka, ki v postopku ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti le potrebne pravdne stroške. Stroški prihoda odvetnika, ki ima sedež v Ljubljani, v Novo mesto, kjer je sedež sodišča prve stopnje, skladno z ustaljeno sodno prakso ne pomenijo potrebnih pravdnih stroškov v smislu 155. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004337
OZ člen 179.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda
V predmetni zadevi je tožnik 12. 10. 2015 vložil tožbo za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v skupni višini 9.911,90 EUR, ki jo je utrpel zaradi nesreče pri delu. Tožnik je 25. 7. 2016 na sodišče prve stopnje poslal vlogo, s katero je svoj tožbeni zahtevek spremenil tako, da je povišal tožbeni zahtevek na 21.211,90 EUR. Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena 3. 5. 2016, rok za odgovor na tožbo pa se je iztekel 2. 6. 2016. Nosilna predpostavka za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena ZPP je iztek roka za odgovor na tožbo, ne da bi bil v njem vložen odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da se pogoji za njeno izdajo zato presojajo glede na stanje ob izteku roka za odgovor na tožbo, saj je tedaj postala zadeva zrela za odločitev in ravnalo pravilno, ko je odločalo le o tožbenem zahtevku, kot ga je postavil tožnik v tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00002368
ZASP člen 22, 22/2, 30, 81, 146, 146-8, 147, 147/1, 147/1-1, 151, 151/2, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7, 159, 176, 176/1, 176/2, 185. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 198. ZPP člen 8, 254, 254/2, 254/3, 285.
aktivna legitimacija SAZAS - obvezno kolektivno upravljanje - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - pravica radiodifuznega oddajanja - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina nadomestila - tarifa SAZAS - skupni sporazum - sprememba tarife - dolžnost uporabnikov do obveščanja - materialno procesno vodstvo - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju
V tej zadevi je sporno vprašanje, ali je nadomestilo (cena) za radiodifuzno oddajanje glasbenih del urejeno s tarifo oziroma skupnim sporazumom in kateri akt predstavlja tarifo oziroma skupni sporazum. V tem obsegu se sodišče sme in mora ukvarjati z vprašanjem veljavnosti tarife.
Tarifa-98 ima v delu, v katerem določa kriterije za določitev višine nadomestila za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke (nerazveljavljena drugi in tretji odstavek II. poglavja), naravo in veljavo skupnega sporazuma.
Tako Uredba v 5. in 6. členu kot OZ v 631. členu predvidevata plačilo naročnika podizvajalcu zgolj v primeru, da podizvajalec (sodelavec) izkaže, da je izvajalčeva terjatev pripoznana oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil.
spor med dediči - spor o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica
Med sporom, ali je sodedič denar prejel kot darilo ali ne, in sporom, ali je on denarni znesek sploh prejel, obstaja bistvena razlika glede tega, koga napotiti na pravdo. V prvem primeru dediča, ki trdi, da ni šlo za darilo (in ki je denar nesporno prejel), v drugem pa dediča, ki trdi, da je sodedič prejel denar.
prešolanje učenca osnovne šole - prekinitev postopka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo
Morebitna ponovna zamenjava osnovnošolske sredine praktično tik pred zaključkom izobraževalnega procesa ne bi bila v A. korist, saj bi po presoji pritožbenega sodišča porušila komaj vzpostavljeno (relativno) stabilnost njegovega šolanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001377
OZ člen 5, 11, 190, 190/1, 198. SPZ člen 25, 28, 66, 66/1, 95, 95/2, 96, 96/1, 96/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - uporaba solastne nepremičnine - verzijski zahtevek - uporabnina - stvarnopravne reparacije - nedobroverni posestnik - upravičenja solastnika - pravica do posesti solastne stvari - korist in prikrajšanje solastnika - neprivolitev v prikrajšanje - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - temeljna načela obligacijskega prava
Obveznost nedobrovernega posestnika plačati za uporabo tuje stvari izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 95. člena SPZ, po kateri dobroverni lastniški posestnik ni dolžan plačati za uporabo stvari in ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti. Ker zakon določa, da za uporabo stvari ni dolžan plačati dobroverni posestnik, je a contrario treba zaključiti, da mora nedobroverni posestnik za uporabo stvari plačati.
Pravno vrednotno izhodišče verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine, ki ga ima solastnik zoper drugega solastnika, je drugačno kot v primeru, ko gre za razmerje med lastnikom in nelastnikom. Različnost obeh položajev izvira iz upravičenj solastnika
razžalitev - krivdna odgovornost - nastanek škodnega dogodka - dokazno breme - dokazi in dokazovanje - dokazovanje izvedenec
Ob ugotovitvah izvedenca, da bi na zatrjevani način lopata le oplazila desno ramo in trebuh, levo stegno pa bi oplazila le pod pogojem, če bi tožnica naredila korak naprej, je sodišče utemeljeno zaključilo, da tožnici zatrjevanega nastanka poškodb ni uspelo dokazati.
Za zlorabo pravic je potrebno ugotoviti dolozno ravnanje stranke. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo ugovarjala pomanjkanje svoje pasivne legitimacije, tudi glede svojega zavarovanca (četudi je navedla kot razlog, da ni bil odgovoren za čiščenje voznega dela avtobusne postaje) ter je zavarovalno polico skupaj s splošnimi pogoji priložila odgovoru na tožbo. Zato drži, da bi se tožeča stranka lahko sama že takrat seznanila z obsegom zavarovalnega kritja. Tudi sicer je pogoj za zlorabo pravic po 7. členu OZ, da je ta povzročena namerno.
Fiduciarni račun odvetnika ni vezan (ločen) na posamezno stranko, ampak je zbirni račun, na katerem so zbrana denarna sredstva vseh strank, torej tudi premoženje, ki ni dolžničino. Že ta okoliščina ne dopušča izvršbe na računu v skladu s 138. členom ZIZ, saj bi organizacija za plačilni promet lahko za izterjavo dolžničine obveznosti posegla tudi na denarna sredstva, ki niso njena. Komu pripadajo sredstva, ki so vodena na odvetnikovem fiduciarnem računu, namreč organizaciji za plačilni promet zaradi pojasnjenega načina vodenja sredstev na ime odvetnika, ni znano. Šele odvetnik je tisti, ki v skladu z mandatnim razmerjem izroči denarna sredstva posameznim strankam. V tej fazi pa ima upnik možnost, da poseže na terjatev stranke do odvetnika iz mandatnega razmerja, še preden ta denar izroči svoji stranki (rubež in prenos terjatve - 107. in 114. člen ZIZ).
Sodišče prve stopnje je nepravilno glede stroškov postopka z ugovorom uporabilo določilo šestega odstavka 38. člena ZIZ namesto splošnega določila prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki opredeljuje odločanje po merilu uspeha. Dolžnik neutemeljeno izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, saj je sodišče prve stopnje v celoti odločilo o dolžnikovem ugovoru, kar je bila bistvena vsebina izpodbijanega sklepa. Stranska odločitev o razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj, ki je posledica, da je bilo ugodeno ugovoru, se je v obravnavani zadevi lahko nanašala le na izbris hipoteke, ne pa tudi na opravljeno poplačilo terjatve. Potem, ko je terjatev v izvršilnem postopku poplačana, lahko dolžnik zahteva le še nasprotno izvršbo. Le v tem posebnem postopku se upniku, če gre za izvršilni postopek po uradni dolžnosti pa v breme proračuna, naloži povrnitev v izvršbi neutemeljeno opravljenega poplačila.