DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004329
ZDR-1 člen 131.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - premoženjska škoda
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke zahteval plačilo odškodnine za premoženjsko škodo iz naslova izgubljenega prihodka. Tožbeni zahtevek je utemeljeval z navedbami, da ga je tožena stranka neenakopravno obravnavala v postopku presoje upravičenosti odhoda na mednarodno operacijo. Tožena stranka je uspela dokazati, da v postopku odločanja o tem, katere pripadnike bo napotila na misijo na Kosovu, ni kršila prepovedi diskriminacije iz 6. člena ZDR-1. Odločitev o izvzetju iz kadrovske liste je bila utemeljena z obstojem objektivnih (in ne subjektivnih) okoliščin.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002226
KZ-1 člen 74, 75, 186. ZKP člen 370, 370/2, 372, 372/5, 450b, 450b/2.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - dejanski stroški kot odbitna postavka - sporazum o priznanju krivde - kršitev kazenskega zakona
Stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, se ne odštevajo od s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi in veljajo za protipravne. Še toliko bolj pri vlaganjih v nakup droge in pridobivanje koristi od nadaljnje prodaje droge.
razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - kataster stavb - večstanovanjska stavba - zemljiška knjiga - pogodba o upravljanju - posel rednega upravljanja - potrebni pravdni stroški - izbira odvetnika izven sedeža sodišča - izbira odvetnika v drugem kraju - svobodna izbira odvetnika
Sodišče si pri odgovoru na vprašanje za kakšno stavbo gre (enostanovanjsko, večstanovanjsko, nestanovanjsko) pomaga s podatki iz katastra stavb, s katerimi je usklajena tudi zemljiškoknjižna evidenca stavb in njihovih delov.
Storitve rednega upravljanja morajo plačevati vsi etažni lastniki, ne glede na to, ali se z njihovim izvajanjem strinjajo ali ne. Če se etažni lastniki za njihovo izvajanje odločijo z zadostno večino, takšna odločitev zavezuje tudi etažne lastnike, ki se s tem sicer niso strinjali.
Stranka, ki v postopku ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti le potrebne pravdne stroške. Stroški prihoda odvetnika, ki ima sedež v Ljubljani, v Novo mesto, kjer je sedež sodišča prve stopnje, skladno z ustaljeno sodno prakso ne pomenijo potrebnih pravdnih stroškov v smislu 155. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004337
OZ člen 179.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda
V predmetni zadevi je tožnik 12. 10. 2015 vložil tožbo za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v skupni višini 9.911,90 EUR, ki jo je utrpel zaradi nesreče pri delu. Tožnik je 25. 7. 2016 na sodišče prve stopnje poslal vlogo, s katero je svoj tožbeni zahtevek spremenil tako, da je povišal tožbeni zahtevek na 21.211,90 EUR. Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena 3. 5. 2016, rok za odgovor na tožbo pa se je iztekel 2. 6. 2016. Nosilna predpostavka za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena ZPP je iztek roka za odgovor na tožbo, ne da bi bil v njem vložen odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da se pogoji za njeno izdajo zato presojajo glede na stanje ob izteku roka za odgovor na tožbo, saj je tedaj postala zadeva zrela za odločitev in ravnalo pravilno, ko je odločalo le o tožbenem zahtevku, kot ga je postavil tožnik v tožbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00009570
KZ-1 člen 283, 283/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
kriva ovadba - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - naznanitev kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - izrek oprostilne sodbe - kršitev kazenskega zakona
Zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 "naznanitev kaznivega dejanja" mora biti konkretiziran z opisom naznanjenega kaznivega dejanja, saj sicer ni mogoče oceniti, ali je naznanjeno dejanje res kaznivo dejanje in tako, ki se preganja po uradni dolžnosti.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-4.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 515.. OZ člen 35.
izredna odpoved delodajalca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - delodajalec - zakoniti zastopnik - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil A.A. ml. tudi po letu 2006 dejansko poslovodja toženke, je lahko tožniku redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, in je tako tožniku delovno razmerje na podlagi dogovora o denarnem nadomestilu namesto odpovednega roka zakonito prenehalo dne 3. 6. 2016. Zaradi zakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tudi prenehanja delovnega razmerja dne 3. 6. 2016, tožena stranka ni mogla tožniku ponovno podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 7. 2016. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je ta odpoved nična (35. člen OZ).
upravnik - pogodba o upravljanju - večstanovanjska stavba - veljavnost pogodbe o opravljanju upravniških storitev - vpis v register upravnikov - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - neupravičena obogatitev
Pogodbeni temelj (za izterjavo stroškov obratovanja) je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, ker pogodba za samo del celotne ene stavbe, ki obsega dva vhoda, ni veljavna, čemur pritožba konkretno ne oporeka.
odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Po novem ZDR-1 delavcu pripada odpravnina tudi ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi izteka te pogodbe (kakor to ureja tretji do sedmi odstavek 79. člena ZDR-1). Ker gre pri odpravnini za novo pravico, se v skladu s prehodno določbo (tretji odstavek 230. člena ZDR-1) ta nanaša le na pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so sklenjene po uveljavitvi tega zakona, torej od 12. 4. 2013 naprej. Tožeča stranka ima tako zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, pravico do odpravnine le za obdobje zaposlitve pri toženi stranki od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014 ter od 1. 9. 2014 do 31. 8. 2015 (to je le za čas trajanja zaposlitve po pogodbah o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih po uveljavitvi ZDR-1 dalje).
sodna taksa - vračilo sodne takse - sprememba zakona
Sodišče prve stopnje je prejelo predlog tožene stranke za vračilo sodne takse za pritožbo, v kateri je navajala, da je tožena stranka posredni proračunski uporabnik v lasti občine, in tako po določbi 10. člena ZST-1 oproščena plačila sodne takse, zato ji naj sodišče vrne plačano sodno takso. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga tožene stranke za vračilo sodne takse za pritožbo oprlo na prvi odstavek 10. člena ZST-1, pri tem pa očitno spregledalo, da je bil prvi odstavek 10. člena ZST-1 spremenjen z ZST-1 C, in sicer tako: "Plačila sodnih taks so oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, centri za socialno delo, kadar so predlagatelj v postopku za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost."
Na kršitev o nepravilnem zastopanju po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP bi se lahko skliceval le nasprotni udeleženec sam, če ne bi bil pravilno zastopan, ne pa predlagateljica kot njegova nasprotnica v postopku. Namen navedene zakonske določbe je izključno varstvo nepravilno zastopane stranke in ne v varovanju interesov nasprotne stranke, da bi v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko izpodbijala sprejeto odločbo zaradi morebitnih procesnih kršitev.
Sodna praksa kot upošteven kriterij pri določitvi prednosti pri dodelitvi solastne nepremičnine upošteva tudi dejansko oziroma realno zmožnost prevzemnika stvari za izplačilo ostalih solastnikov najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe (šesti odstavek 70. člena SPZ).
prešolanje učenca osnovne šole - prekinitev postopka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo
Morebitna ponovna zamenjava osnovnošolske sredine praktično tik pred zaključkom izobraževalnega procesa ne bi bila v A. korist, saj bi po presoji pritožbenega sodišča porušila komaj vzpostavljeno (relativno) stabilnost njegovega šolanja.
ZPP člen 8. ZFPPIPP člen 384, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1.
predlog za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - dokazna ocena - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - izjava o premoženjskem stanju
Če družba B d. o. o. ni prevzela obveznosti vračila posojila, ker naj ga tudi ne bi prejela, kar trdi pritožnik, bi moral še pojasniti, zakaj je potem z družbenikom te družbe sklenil Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika v svojo korist. Tega pa dolžnik sodišču ni razkril, zato neutemeljeno pričakuje, da mu bo sodišče verjelo, da denarja ni izročil družbi in da zato nima nobene terjatve do nje.
Ker je v izjavi o premoženjskem stanju dolžnik zamolčal ugotovljene premoženjske pravice, je s tem kršil svojo obveznost poročanja o vsem njegovem premoženju.
Za zlorabo pravic je potrebno ugotoviti dolozno ravnanje stranke. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo ugovarjala pomanjkanje svoje pasivne legitimacije, tudi glede svojega zavarovanca (četudi je navedla kot razlog, da ni bil odgovoren za čiščenje voznega dela avtobusne postaje) ter je zavarovalno polico skupaj s splošnimi pogoji priložila odgovoru na tožbo. Zato drži, da bi se tožeča stranka lahko sama že takrat seznanila z obsegom zavarovalnega kritja. Tudi sicer je pogoj za zlorabo pravic po 7. členu OZ, da je ta povzročena namerno.
negatorna tožba - solastnina - obseg uporabe solastne nepremičnine - odtujitev stvari med pravdo
Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno v tej zadevi, da tožbeni zahtevek, tudi če bi mu sodišče ugodilo, ne bi bil izvršljiv. Toženka namreč ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, ki bi jo morala v celoti izprazniti in odstraniti na njej postavljene pomožne objekte in stvari. Njen solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet tega pravdnega postopka, je v izvršilnem postopku na originaren način pridobil stranski intervenient.
Ker je pridobil lastninsko pravico na originaren način, pomeni, da jo je pridobil neodvisno od lastninske pravice prejšnjega lastnika, torej toženke. Zato ne pride v poštev določba 190. člena ZPP.
Posamezen izdan sklep v stečajnem postopku je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa več s pritožbo zoper sklep o končanju stečajnega postopka, ker presoja upraviteljevega končnega poročila, potrebna za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka, ni namenjena reviziji izdanih sklepov v stečajnem postopku.
začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - visečnost pravde (litispendenca) - identiteta tožbenega zahtevka - ekvivalenčna teorija
Tožeča stranka v obeh pravdnih zadevah, ki tečeta med pravdnima strankama, zatrjuje iste razloge za potrebnost izdaje začasne odredbe in iste nevarnosti ter dokaze. Predmet zavarovanj oz. terjatev nista identična, vendar pri takšnem stanju predloga za izdajo začasne odredbe v obeh pravdah to ni pravno pomembno. Odločilno je, da gre za isti stranki, isto vsebino predloga za izdajo začasne odredbe in življenjski dogodek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00002368
ZASP člen 22, 22/2, 30, 81, 146, 146-8, 147, 147/1, 147/1-1, 151, 151/2, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7, 159, 176, 176/1, 176/2, 185. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 198. ZPP člen 8, 254, 254/2, 254/3, 285.
aktivna legitimacija SAZAS - obvezno kolektivno upravljanje - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - pravica radiodifuznega oddajanja - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina nadomestila - tarifa SAZAS - skupni sporazum - sprememba tarife - dolžnost uporabnikov do obveščanja - materialno procesno vodstvo - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju
V tej zadevi je sporno vprašanje, ali je nadomestilo (cena) za radiodifuzno oddajanje glasbenih del urejeno s tarifo oziroma skupnim sporazumom in kateri akt predstavlja tarifo oziroma skupni sporazum. V tem obsegu se sodišče sme in mora ukvarjati z vprašanjem veljavnosti tarife.
Tarifa-98 ima v delu, v katerem določa kriterije za določitev višine nadomestila za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke (nerazveljavljena drugi in tretji odstavek II. poglavja), naravo in veljavo skupnega sporazuma.
Tako Uredba v 5. in 6. členu kot OZ v 631. členu predvidevata plačilo naročnika podizvajalcu zgolj v primeru, da podizvajalec (sodelavec) izkaže, da je izvajalčeva terjatev pripoznana oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001367
OZ člen 134, 134/1, 134/2. ZPP člen 117, 117/2, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - prepovedni in odstranitveni zahtevek - kršitev osebnostnih pravic - neupravičeno slikovno snemanje - odškodnina - zamuda naroka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za preložitev naroka - pritožbene novote
Toženca sta predlagala postavitev v prejšnje stanje po prejemu sodbe iz katere sta izvedela, da sodišče naroka ni preložilo. Toženca sta se opravičila za odsotnost z naroka, ker sta bila bolna. Nista predlagala preložitve in nista podala predloga za postavitev v prejšnje stanje v roku 15 dni po naroku. Zato je njun predlog prepozen, saj v pritožbi ne trdita, da je bila njuna bolezen taka, da ne bi mogla predloga vložiti pravočasno.