KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002226
KZ-1 člen 74, 75, 186. ZKP člen 370, 370/2, 372, 372/5, 450b, 450b/2.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - dejanski stroški kot odbitna postavka - sporazum o priznanju krivde - kršitev kazenskega zakona
Stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, se ne odštevajo od s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi in veljajo za protipravne. Še toliko bolj pri vlaganjih v nakup droge in pridobivanje koristi od nadaljnje prodaje droge.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. - člen 2. - člen 4, 4/1.
stroški postopka o prekršku - izgubljeni zaslužek priče - izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika - povrnitev stroškov priči
Ker samostojni podjetnik posameznik ni posredoval zahtevanih podatkov o njegovem izgubljenem zaslužku, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je podatke o njegovih prihodkih pridobilo s strani Finančne uprave RS, nato pa je na tej podlagi glede na izgubljeni čas odmerilo izgubljeni zaslužek priče.
razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - kataster stavb - večstanovanjska stavba - zemljiška knjiga - pogodba o upravljanju - posel rednega upravljanja - potrebni pravdni stroški - izbira odvetnika izven sedeža sodišča - izbira odvetnika v drugem kraju - svobodna izbira odvetnika
Sodišče si pri odgovoru na vprašanje za kakšno stavbo gre (enostanovanjsko, večstanovanjsko, nestanovanjsko) pomaga s podatki iz katastra stavb, s katerimi je usklajena tudi zemljiškoknjižna evidenca stavb in njihovih delov.
Storitve rednega upravljanja morajo plačevati vsi etažni lastniki, ne glede na to, ali se z njihovim izvajanjem strinjajo ali ne. Če se etažni lastniki za njihovo izvajanje odločijo z zadostno večino, takšna odločitev zavezuje tudi etažne lastnike, ki se s tem sicer niso strinjali.
Stranka, ki v postopku ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti le potrebne pravdne stroške. Stroški prihoda odvetnika, ki ima sedež v Ljubljani, v Novo mesto, kjer je sedež sodišča prve stopnje, skladno z ustaljeno sodno prakso ne pomenijo potrebnih pravdnih stroškov v smislu 155. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004337
OZ člen 179.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda
V predmetni zadevi je tožnik 12. 10. 2015 vložil tožbo za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v skupni višini 9.911,90 EUR, ki jo je utrpel zaradi nesreče pri delu. Tožnik je 25. 7. 2016 na sodišče prve stopnje poslal vlogo, s katero je svoj tožbeni zahtevek spremenil tako, da je povišal tožbeni zahtevek na 21.211,90 EUR. Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena 3. 5. 2016, rok za odgovor na tožbo pa se je iztekel 2. 6. 2016. Nosilna predpostavka za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena ZPP je iztek roka za odgovor na tožbo, ne da bi bil v njem vložen odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da se pogoji za njeno izdajo zato presojajo glede na stanje ob izteku roka za odgovor na tožbo, saj je tedaj postala zadeva zrela za odločitev in ravnalo pravilno, ko je odločalo le o tožbenem zahtevku, kot ga je postavil tožnik v tožbi.
Glede na to, da je bila izhodiščna plača za vtoževano obdobje nižja od 742,37 EUR, bi skladno z določbo drugega odstavka 34.a člena Aneksa tožena stranka pri izračunu tožnikove plače morala upoštevati količnik 5,709 in ne 5,190, zato mu dolguje razliko v plači ob upoštevanju višjega količnika kot to zahteva tožnik.
V imenu tožnika kot delavca se reprezentativni sindikat njegovim osnovnim pravicam, med katere spada tudi pravica do obračuna in izplačila plače, ne more veljavno odpovedati. Sodišče prve stopnje je tako pravilno upoštevalo, da se tožnik zahtevku ni odpovedal oziroma, da ni zavezan z dogovorom, da zahtevkov za to obdobje ne bo uveljavljal, tako da podlaga za ta del njegovega zahtevka ni odpadla in mu je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo zahtevano razliko v plači.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004329
ZDR-1 člen 131.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - premoženjska škoda
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke zahteval plačilo odškodnine za premoženjsko škodo iz naslova izgubljenega prihodka. Tožbeni zahtevek je utemeljeval z navedbami, da ga je tožena stranka neenakopravno obravnavala v postopku presoje upravičenosti odhoda na mednarodno operacijo. Tožena stranka je uspela dokazati, da v postopku odločanja o tem, katere pripadnike bo napotila na misijo na Kosovu, ni kršila prepovedi diskriminacije iz 6. člena ZDR-1. Odločitev o izvzetju iz kadrovske liste je bila utemeljena z obstojem objektivnih (in ne subjektivnih) okoliščin.
stroški postopka o prekršku - nagrada in izdatki zagovornika - nagrada in izdatki zagovornika v pritožbenem postopku - nagrada za odgovor na pritožbo - pisni zagovor - obrazložena vloga
Dolžnost obdolženčevega zagovornika ni le, da pravočasno priglasi nastale stroške in nagrado, temveč mora zahtevek tudi pravilno specificirati.
V postopku o prekršku obdolženčev zagovornik ni upravičen do nagrade za odgovor na pritožbo.
Ker obdolženec vloge naslovljene "Pisni zagovor", ki jo je sestavil njegov zagovornik, ni podpisal, ne gre za pisni zagovor obdolženca, ampak za obrambno vlogo, za katero zagovorniku pripada nagrada 50 točk po 3. točki tarifne št. 39 OT.
Obdolženčevemu zagovorniku za pritožbo zoper sklep o stroških in nagradi pripada nagrada 50 točk po 3. točki tarifne št. 39 OT, povečana za pavšalni znesek 2 % za materialne izdatke in 22 % DDV.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00002653
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/2, 195/3. ZPotK-1 člen 2, 2-5.
pokojnina - smrt upravičenca - limitna pogodba - negativno stanje na bančnem računu - nakazilo - izvajalec plačilnega prometa - vračilo preveč izplačane pokojnine
Dogovor o odobritvi limita ima naravo pogodbe, s katero dajalec kredita izrecno da potrošniku pravico, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo obstoječe stanje na potrošnikovem plačilnem računu.
195. člen ZPIZ-2 določa, da ima zavod, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, prednostno pravico, da od izvajalca plačilnih storitev direktno zahteva povrnitev zneska pokojnine ali druge denarne dajatve, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen. V tretjem odstavku nadalje določa, da mora v primeru, če denarja ni več na računu, izvajalec plačilnih storitev namesto vračila sredstev zavodu posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila in sicer ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno številko.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-4.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 515.. OZ člen 35.
izredna odpoved delodajalca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - delodajalec - zakoniti zastopnik - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil A.A. ml. tudi po letu 2006 dejansko poslovodja toženke, je lahko tožniku redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, in je tako tožniku delovno razmerje na podlagi dogovora o denarnem nadomestilu namesto odpovednega roka zakonito prenehalo dne 3. 6. 2016. Zaradi zakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tudi prenehanja delovnega razmerja dne 3. 6. 2016, tožena stranka ni mogla tožniku ponovno podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 7. 2016. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je ta odpoved nična (35. člen OZ).
upravnik - pogodba o upravljanju - večstanovanjska stavba - veljavnost pogodbe o opravljanju upravniških storitev - vpis v register upravnikov - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - neupravičena obogatitev
Pogodbeni temelj (za izterjavo stroškov obratovanja) je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, ker pogodba za samo del celotne ene stavbe, ki obsega dva vhoda, ni veljavna, čemur pritožba konkretno ne oporeka.
spor med dediči - spor o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica
Med sporom, ali je sodedič denar prejel kot darilo ali ne, in sporom, ali je on denarni znesek sploh prejel, obstaja bistvena razlika glede tega, koga napotiti na pravdo. V prvem primeru dediča, ki trdi, da ni šlo za darilo (in ki je denar nesporno prejel), v drugem pa dediča, ki trdi, da je sodedič prejel denar.
Za zlorabo pravic je potrebno ugotoviti dolozno ravnanje stranke. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo ugovarjala pomanjkanje svoje pasivne legitimacije, tudi glede svojega zavarovanca (četudi je navedla kot razlog, da ni bil odgovoren za čiščenje voznega dela avtobusne postaje) ter je zavarovalno polico skupaj s splošnimi pogoji priložila odgovoru na tožbo. Zato drži, da bi se tožeča stranka lahko sama že takrat seznanila z obsegom zavarovalnega kritja. Tudi sicer je pogoj za zlorabo pravic po 7. členu OZ, da je ta povzročena namerno.
Tožeča stranka je toženki na podlagi kreditne pogodbe izplačala vtoževani znesek, ki ga toženka ni vrnila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženkin sin ponaredil njen podpis na kreditni pogodbi, sprejel nakazilo tožeče stranke na toženkin transakcijski račun in ga (ker je bil toženkin pooblaščenec) še isti dan prenakazal na svoj račun. Ker toženka ni bila pogodbena stranka, pogodbene podlage za vračilo zneska ni. Ker ni bila obogatena ona, podlage za vračilo zneska ne morejo predstavljati niti določbe o neupravičeni obogatitvi. Ob ugotovljenem dejanskem stanju pritožbeno sodišče tudi ne najde nobene druge pravne podlage, po kateri bi bilo tožbenemu zahtevku moč ugoditi.
razžalitev - krivdna odgovornost - nastanek škodnega dogodka - dokazno breme - dokazi in dokazovanje - dokazovanje izvedenec
Ob ugotovitvah izvedenca, da bi na zatrjevani način lopata le oplazila desno ramo in trebuh, levo stegno pa bi oplazila le pod pogojem, če bi tožnica naredila korak naprej, je sodišče utemeljeno zaključilo, da tožnici zatrjevanega nastanka poškodb ni uspelo dokazati.
negatorna tožba - solastnina - obseg uporabe solastne nepremičnine - odtujitev stvari med pravdo
Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno v tej zadevi, da tožbeni zahtevek, tudi če bi mu sodišče ugodilo, ne bi bil izvršljiv. Toženka namreč ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, ki bi jo morala v celoti izprazniti in odstraniti na njej postavljene pomožne objekte in stvari. Njen solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet tega pravdnega postopka, je v izvršilnem postopku na originaren način pridobil stranski intervenient.
Ker je pridobil lastninsko pravico na originaren način, pomeni, da jo je pridobil neodvisno od lastninske pravice prejšnjega lastnika, torej toženke. Zato ne pride v poštev določba 190. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00001394
ZUreP-1 člen 102, 102/1, 105, 105/3, 107, 107/1. ZPP člen 249. - člen 45, 45/1, 45/3, 47, 47/4, 49, 51, 51/1, 51/1-2. ZPNačrt člen 105.
postopek za določitev odškodnine - enakovredna nadomestna nepremičnina - osnovna sredstva za opravljanje kmetijske dejavnosti - denarna odškodnina - namembnost zemljišča - nagrada in stroški sodnega izvedenca - zahtevno mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Kadar se odvzame lastninska pravica na nepremičnini, ki predstavlja osnovno sredstvo za opravljanje poklicne ali kmetijske dejavnosti razlaščenca, mora skladno s prvim odstavkom 107. člena ZUreP-1 razlastitveni upravičenec primarno zagotoviti razlaščencu lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini.
Tako Uredba v 5. in 6. členu kot OZ v 631. členu predvidevata plačilo naročnika podizvajalcu zgolj v primeru, da podizvajalec (sodelavec) izkaže, da je izvajalčeva terjatev pripoznana oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001367
OZ člen 134, 134/1, 134/2. ZPP člen 117, 117/2, 286, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - prepovedni in odstranitveni zahtevek - kršitev osebnostnih pravic - neupravičeno slikovno snemanje - odškodnina - zamuda naroka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za preložitev naroka - pritožbene novote
Toženca sta predlagala postavitev v prejšnje stanje po prejemu sodbe iz katere sta izvedela, da sodišče naroka ni preložilo. Toženca sta se opravičila za odsotnost z naroka, ker sta bila bolna. Nista predlagala preložitve in nista podala predloga za postavitev v prejšnje stanje v roku 15 dni po naroku. Zato je njun predlog prepozen, saj v pritožbi ne trdita, da je bila njuna bolezen taka, da ne bi mogla predloga vložiti pravočasno.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem A. G. z navedbo, da ga zavrača na podlagi drugega odstavka 287. člena ZPP, ni pa podalo natančnejše vsebinske obrazložitve razlogov za zavrnitev dokaznega predloga. Teh ni pojasnilo niti v obrazložitvi sodbe. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da naveden dokazni predlog v postopku na prvi stopnji ni bil substanciran. Ker se je tožena stranka izpraznitvenemu nalogu upirala le s trditvijo, da tožeča stranka nima aktivne legitimacije za odpoved najemne pogodbe (svoje materialnopravno upravičenje za zahtevek pa je tožeča stranka gradila na zatrjevanem lastništvu nepremičnine, ki ga je dokazala s predložitvijo zemljiškoknjižnega izpiska), je predlagani dokaz z zaslišanjem stranke (če je toženka z njim želela dokazati trditev, da tožnica nima aktivne legitimacije) tudi povsem neprimeren.