OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002636
ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190a, 191, 192, 193, 193/2. ZOZP člen 18.
nadomestilo za invalidnost - ZPIZ - prometna nesreča - sprememba zakonodaje - odgovornost zavarovalnice - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - odškodninska odgovornost zavarovalnice - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - regresni zahtevek zpiz
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 res določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih, vendar ta določba po prepričanju višjega sodišča še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2 (dodan z novelo B), ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.
stroški postopka o prekršku - nagrada in izdatki zagovornika - nagrada in izdatki zagovornika v pritožbenem postopku - nagrada za odgovor na pritožbo - pisni zagovor - obrazložena vloga
Dolžnost obdolženčevega zagovornika ni le, da pravočasno priglasi nastale stroške in nagrado, temveč mora zahtevek tudi pravilno specificirati.
V postopku o prekršku obdolženčev zagovornik ni upravičen do nagrade za odgovor na pritožbo.
Ker obdolženec vloge naslovljene "Pisni zagovor", ki jo je sestavil njegov zagovornik, ni podpisal, ne gre za pisni zagovor obdolženca, ampak za obrambno vlogo, za katero zagovorniku pripada nagrada 50 točk po 3. točki tarifne št. 39 OT.
Obdolženčevemu zagovorniku za pritožbo zoper sklep o stroških in nagradi pripada nagrada 50 točk po 3. točki tarifne št. 39 OT, povečana za pavšalni znesek 2 % za materialne izdatke in 22 % DDV.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3, 60/3, 301, 301/3. ZPP člen 154, 154/1, 313, 324, 324/3, 458, 458/4.
nastanek terjatve na povrnitev stroškov postopka - postopek pred sodiščem za ugotovitev obstoja terjatve - stečajni postopek nad toženo stranko - prijava terjatev v stečajnem postopku - prijava terjatve za plačilo pravdnih stroškov - pogojna terjatev - nastanek pravdnih stroškov - odložni pogoj - priznana terjatev v stečaju - nagrada za postopek - sprejem pooblastila - zapadlost terjatve na povrnitev stroškov postopka - tek zamudnih obresti - predlog stranke za nadaljevanje postopka - po začetku stečajnega postopka nastali stroški - določenost izreka sodbe
Tožeča stranka je ravnala pravilno, ko je terjatev iz naslova pravdnih stroškov prijavila v stečajni postopek. Iz dikcije 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP izhaja, da je za dolžnost prijave terjatve iz naslova stroškov postopka odločilen trenutek njihovega nastanka in ne šele trenutek nastanka terjatve na njihovo plačilo. Ni bistveno kdaj sodišče stroške odmeri, temveč kdaj so stroški nastali. Nagrada za postopek je tožeči stranki nastala pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, zato je takšno terjatev potrebno prijaviti v stečajni postopek kot pogojno terjatev, pod odložnim pogojem, da bo sodišče s končno odločbo ugotovilo višino teh stroškov in jih priznalo tožeči stranki. Z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka upravičena do stroškov postopka, se je izpolnil odložni pogoj in pogojna terjatev se je spremenila v navadno terjatev, od katere je mogoče obračunati tudi zakonske zamudne obresti.
Nagrada za postopek nastane že s sprejemom pooblastila za zastopanje.
Terjatev iz naslova stroškov postopka nastane z odločitvijo sodišča o povračilu stroškov. Šele z nastankom terjatve je lahko govora o njeni zapadlosti.
Tožeča stranka stroškov pravdnega postopka res ni prijavila kot pogojno terjatev, vendar pa gre v tem primeru za procesno napako storjeno v okviru stečajnega postopka, ki je bila sanirana s predlogom tožeče stranke o nadaljevanju pravdnega postopka glede ugotovitve obstoja terjatve in ni vplivala na pravilnost uporabe materialnega prava v konkretnem sporu.
S tem ko del stroškov PTT storitev nastane že ob samem začetku pravde, pa je končen obseg teh stroškov znan šele ob koncu pravde, in je takrat mogoče šteti, da so ti stroški nastali.
Slovnično preoblikovanje izreka sodbe, s katerim se ne posega v materialno spremembo odločitve, tako da izrek postane jasen in razumljiv, ne predstavlja takšne kršitve, s katero bi bilo potrebno sodbo razveljaviti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok
Katero dejanje delodajalca se šteje za "podajo" odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v ZDR-1 ni opredeljeno. Pri odgovoru na to vprašanje je treba izhajati iz narave roka za odpoved, ki je glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča prekluziven, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi. Ob upoštevanju takšne narave roka za podajo odpovedi zato ni dovolj, da delodajalec najkasneje zadnji dan izteka roka samo sestavi besedilo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč mora biti znotraj prekluzivnega roka iz njegovih dejanj razvidna tudi resna namera, da naj sestavljena odpoved učinkuje.
Ker je tožena stranka odpoved z datumom 3. 9. 2015 prvič poskusila vročiti tožnici šele 2. 11. 2015, kar je skoraj 3 mesece po datumu vrnitve tožnice na delo po zatrjevanem neupravičenem izostanku z dela (10. 8. 2015) in 2 meseca od datuma zagovora kot skrajnega roka za začetek teka roka za podajo odpovedi, je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je tožena stranka tožnici podala odpoved v roku 30 dni od ugotovitve razloga za izredno odpoved. Tožena stranka je odpoved glede na datum na njej sicer res sestavila pravočasno, vendar pa ob vsaj dvomesečnem zamiku (poskusa) vročitve odpovedi tožnici in odsotnosti drugih navedb tožene stranke, ki bi kazale na resno namero, da naj sestavljena odpoved tudi dejansko učinkuje v razmerju do tožnice, sporna odpoved ni bila podana v zakonsko določenem prekluzivnem roku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - zagovor
Tožeči stranki je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana dne 10. 11. 2015 po 4. alineji 110. člena ZDR-1, torej iz razloga, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, razlogov za svojo odsotnost pa ni sporočil delodajalcu, čeprav bi to moral in mogel storiti. Ravnanje tožeče stranke kot je opisano v izredni odpovedi, ne predstavlja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Ravno nasprotno. Ob dejstvu, da je tožeča stranka izostala z dela od dne 3. 11. 2015, razlogov pa zato toženi stranki ni sporočila, bi morala imeti na zagovoru možnost pojasniti razloge za svoj izostanek ter razloge za to, da tožene stranke o tem ni obvestila, kot to zatrjuje toženka v izredni odpovedi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002226
KZ-1 člen 74, 75, 186. ZKP člen 370, 370/2, 372, 372/5, 450b, 450b/2.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - dejanski stroški kot odbitna postavka - sporazum o priznanju krivde - kršitev kazenskega zakona
Stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, se ne odštevajo od s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi in veljajo za protipravne. Še toliko bolj pri vlaganjih v nakup droge in pridobivanje koristi od nadaljnje prodaje droge.
odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Po novem ZDR-1 delavcu pripada odpravnina tudi ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi izteka te pogodbe (kakor to ureja tretji do sedmi odstavek 79. člena ZDR-1). Ker gre pri odpravnini za novo pravico, se v skladu s prehodno določbo (tretji odstavek 230. člena ZDR-1) ta nanaša le na pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so sklenjene po uveljavitvi tega zakona, torej od 12. 4. 2013 naprej. Tožeča stranka ima tako zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, pravico do odpravnine le za obdobje zaposlitve pri toženi stranki od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014 ter od 1. 9. 2014 do 31. 8. 2015 (to je le za čas trajanja zaposlitve po pogodbah o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih po uveljavitvi ZDR-1 dalje).
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. - člen 2. - člen 4, 4/1.
stroški postopka o prekršku - izgubljeni zaslužek priče - izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika - povrnitev stroškov priči
Ker samostojni podjetnik posameznik ni posredoval zahtevanih podatkov o njegovem izgubljenem zaslužku, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je podatke o njegovih prihodkih pridobilo s strani Finančne uprave RS, nato pa je na tej podlagi glede na izgubljeni čas odmerilo izgubljeni zaslužek priče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002043
OZ člen 179. URS člen 42.
izrek sodbe - pritožba zoper (zavrnilni) del sodbe, ki ni zajet v izreku - dopolnilna sodba - pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - izključitev iz lovske družine - pravica do združevanja - pravična denarna odškodnina - okrnitev osebnostne pravice - denarna odškodnina za duševne bolečine
V primeru, ko izrek sodbe sodišča prve stopnje vsebuje le obsodilni del, ne pa tudi zavrnilnega, iz obrazložitve pa izhaja, da gre za nehoteno opustitev, pride v poštev izdaja dopolnilne sodbe. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da pritožba tožeče stranke predstavlja predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Odmerjena odškodnina v znesku 2.000,00 EUR predstavlja pravično denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice do združevanja, ki je nastala zaradi nezakonite izključitve iz lovske družine.
negatorna tožba - solastnina - obseg uporabe solastne nepremičnine - odtujitev stvari med pravdo
Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno v tej zadevi, da tožbeni zahtevek, tudi če bi mu sodišče ugodilo, ne bi bil izvršljiv. Toženka namreč ni zemljiškoknjižna solastnica nepremičnine, ki bi jo morala v celoti izprazniti in odstraniti na njej postavljene pomožne objekte in stvari. Njen solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet tega pravdnega postopka, je v izvršilnem postopku na originaren način pridobil stranski intervenient.
Ker je pridobil lastninsko pravico na originaren način, pomeni, da jo je pridobil neodvisno od lastninske pravice prejšnjega lastnika, torej toženke. Zato ne pride v poštev določba 190. člena ZPP.
Za zlorabo pravic je potrebno ugotoviti dolozno ravnanje stranke. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo ugovarjala pomanjkanje svoje pasivne legitimacije, tudi glede svojega zavarovanca (četudi je navedla kot razlog, da ni bil odgovoren za čiščenje voznega dela avtobusne postaje) ter je zavarovalno polico skupaj s splošnimi pogoji priložila odgovoru na tožbo. Zato drži, da bi se tožeča stranka lahko sama že takrat seznanila z obsegom zavarovalnega kritja. Tudi sicer je pogoj za zlorabo pravic po 7. členu OZ, da je ta povzročena namerno.
Sodišče prve stopnje je nepravilno glede stroškov postopka z ugovorom uporabilo določilo šestega odstavka 38. člena ZIZ namesto splošnega določila prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki opredeljuje odločanje po merilu uspeha. Dolžnik neutemeljeno izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, saj je sodišče prve stopnje v celoti odločilo o dolžnikovem ugovoru, kar je bila bistvena vsebina izpodbijanega sklepa. Stranska odločitev o razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj, ki je posledica, da je bilo ugodeno ugovoru, se je v obravnavani zadevi lahko nanašala le na izbris hipoteke, ne pa tudi na opravljeno poplačilo terjatve. Potem, ko je terjatev v izvršilnem postopku poplačana, lahko dolžnik zahteva le še nasprotno izvršbo. Le v tem posebnem postopku se upniku, če gre za izvršilni postopek po uradni dolžnosti pa v breme proračuna, naloži povrnitev v izvršbi neutemeljeno opravljenega poplačila.
Tako Uredba v 5. in 6. členu kot OZ v 631. členu predvidevata plačilo naročnika podizvajalcu zgolj v primeru, da podizvajalec (sodelavec) izkaže, da je izvajalčeva terjatev pripoznana oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil.
Fiduciarni račun odvetnika ni vezan (ločen) na posamezno stranko, ampak je zbirni račun, na katerem so zbrana denarna sredstva vseh strank, torej tudi premoženje, ki ni dolžničino. Že ta okoliščina ne dopušča izvršbe na računu v skladu s 138. členom ZIZ, saj bi organizacija za plačilni promet lahko za izterjavo dolžničine obveznosti posegla tudi na denarna sredstva, ki niso njena. Komu pripadajo sredstva, ki so vodena na odvetnikovem fiduciarnem računu, namreč organizaciji za plačilni promet zaradi pojasnjenega načina vodenja sredstev na ime odvetnika, ni znano. Šele odvetnik je tisti, ki v skladu z mandatnim razmerjem izroči denarna sredstva posameznim strankam. V tej fazi pa ima upnik možnost, da poseže na terjatev stranke do odvetnika iz mandatnega razmerja, še preden ta denar izroči svoji stranki (rubež in prenos terjatve - 107. in 114. člen ZIZ).
ZPP člen 8. ZFPPIPP člen 384, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1.
predlog za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - dokazna ocena - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - izjava o premoženjskem stanju
Če družba B d. o. o. ni prevzela obveznosti vračila posojila, ker naj ga tudi ne bi prejela, kar trdi pritožnik, bi moral še pojasniti, zakaj je potem z družbenikom te družbe sklenil Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika v svojo korist. Tega pa dolžnik sodišču ni razkril, zato neutemeljeno pričakuje, da mu bo sodišče verjelo, da denarja ni izročil družbi in da zato nima nobene terjatve do nje.
Ker je v izjavi o premoženjskem stanju dolžnik zamolčal ugotovljene premoženjske pravice, je s tem kršil svojo obveznost poročanja o vsem njegovem premoženju.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - matematična operacija - dokazna ocena - sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe
Ugotavljanje deležev na skupnem premoženju ni matematična operacija v smislu določbe 59. člena ZZZDR, ampak je treba celokupno upoštevati vse okoliščine primera.
razžalitev - krivdna odgovornost - nastanek škodnega dogodka - dokazno breme - dokazi in dokazovanje - dokazovanje izvedenec
Ob ugotovitvah izvedenca, da bi na zatrjevani način lopata le oplazila desno ramo in trebuh, levo stegno pa bi oplazila le pod pogojem, če bi tožnica naredila korak naprej, je sodišče utemeljeno zaključilo, da tožnici zatrjevanega nastanka poškodb ni uspelo dokazati.
prodajna pogodba - izročitev premičnine v posest - jamčevalni zahtevek - odprava napak - odstop od pogodbe - izpolnitveni pomočnik
Pravno pomembno je torej le še vprašanje, ali je iz ravnanja tožene stranke v navedenem obdobju mogoče razumno sklepati, da toženka niti v dodatnem roku ne bi mogla izpolniti predmetne pogodbe. Kot izhaja iz spisa, toženka v tem obdobju sicer res ni izvajala nobenih aktivnosti v smeri odprave napak, vendar je po lastni izpovedbi utemeljeno lahko sklepala, da jih odpravlja proizvajalec, ker jo tožeča stranka sama obvestila, da se bo obrnila na proizvajalca. Prodajalec lahko za odpravo napak angažira kateregakoli pooblaščenega serviserja ali drugo osebo, važno je da si prizadeva napako odpraviti. Tudi iz dejanskih okoliščin primera izhaja, da je toženka že ob prvem grajanju za odpravo napak angažirala proizvajalca agregata, ki je v tem oziru nastopal kot njen izpolnitveni pomočnik.