Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožeča stranka vozilo uporabljala brez dogovorjene odmene za uporabo in brez določenega trajanja uporabe ter roka vrnitve, zato bi bilo mogoče pravno razmerje opredeliti kot prekaristično razmerje, ne pa kot najemno razmerje.
Ne zgolj pooblastilo za uporabo nadomestnega vozila, pač pa odsotnost pisne in nedokazanost ustne najemne pogodbe (predvsem nedokazanost soglasja volj glede bistvenih sestavin najemne pogodbe, to je časa in cene najema), je bilo podlaga za zaključek sodišča prve stopnje, da najemna pogodba med pravdnima strankama ni bila sklenjena.
V zvezi s ceno za najem že sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da sklicevanje tožene stranke na objavljen cenik ne more zadostovati. Predvsem tožena stranka z ničemer ni dokazala, da bi bili ceniki tožeči stranki znani ali bi ji morali biti znani. Izobešenost cenikov v poslovnem prostoru ne more biti odločilnega pomena za zaključek, da cena najema tožečo stranko zavezuje, tudi če ji cenik ni bil posebej predočen. Že sodišče prve stopnje namreč pravilno navaja, da morajo biti splošni pogoji bodisi vsebovani v formularni pogodbi ali pa se mora pogodba nanje sklicevati, predvsem pa morajo biti drugi pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe znani ali ji bi morali biti znani.
ZDavP-2 člen 353, 353/3, 397, 397/1, 397/1-36. ZP-1 člen 57, 57/3, 57/4.
obračun prispevkov - rok za predložitev davčnega obračuna - zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - davčni prekršek - vsebina plačilnega naloga - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu
V obravnavanem primeru torej ni nobenega dvoma o tem, da je storilka kot davčna zavezanka v skladu z določbo tretjega odstavka člena 353 ZDavP-2, ki jo prvo sodišče tudi povzema v obrazložitev izpodbijane sodbe, dolžna zase kot samostojno podjetnico najkasneje do 15. dne v mesecu predložiti obračun prispevkov za socialno varnost, slednje pa poravnati do 20. dne v mesecu. Pritrditi je pritožbi, da v konkretnem primeru gre za tipično opustitev ravnanja, ki je sankcionirana v 36. točki prvega odstavka člena 397. ZDavP-2 z izrekom globe. Kratek opis dejanskega stanja pa zajema tudi podatek o tem, da gre za opustitev predložitve obračuna prispevkov za varnost za zasebnike (op. SVZ), kar pritožba še dodatno utemeljuje s tem, da gre za predložitev obračuna za storilko kot samostojno podjetnico, zaradi česar se je posledično strinjati s pritožbo tudi v delu, da kratek opis dejanskega stanja, ki izhaja tudi iz izdanega PN zajema vsa relevantna dejstva, ki se nanašajo na opustitev storilke kot samostojne podjetnice v zvezi z nepredložitvijo OPSVZ do 15. 12. 2015.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - edini ponudnik - varščina - plačilo varščine - zamuda roka - rok za plačilo kupnine
Ni sporno, da je bila varščina plačana po roku, vendar zato izpodbijani sklep še ni nepravilen in nezakonit.
Prva prodaja ni bila uspešna, ker ni bilo nobenega ponudnika, na drugi prodaji pa je bil le en ponudnik, kateremu so bili vrednostni papirji tudi prodani. S tem, ko je bila v novem prodajnem postopku pogodba sklenjena z edinim ponudnikom, je vsekakor bil uresničen namen varščine, ki je v tem, da ponudnik izkaže kontrahirno resnost. Ni pa sporno, da je bila varščina vplačana pred odpiranjem ponudb.
Pritožnik navaja, da bi bilo treba prodajo razveljaviti in opraviti ponovno prodajo, ker meni, da bi neupoštevanje ponudbe kot veljavne pomenilo boljše pogoje za poplačilo upnikov, saj bi se postopek prodaje nadaljeval, s tem bi se odprla možnost za pristop novih ponudnikov in posledično verjetnost višanja ponudbene cene nad izklicno. Vendar je to le hipotetična trditev, ki ni v ničemer trditveno in dokazno konkretneje podprta; zlasti ne ob dosedaj neuspešni prodaji tega dela stečajne mase.
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4.. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - odškodninski spor z mednarodnim elementom - dolžna profesionalna skrbnost - uporaba italijanskega prava - Codice civile
Ker ni dokazano, da so tožnikove težave s sinusi dentogenega izvora in torej v vzročni zvezi s posegom oz. morebitnimi opustitvami v zvezi z zdravljenjem zob, je vprašanje, ali je bila pojasnilna dolžnost opravljena, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka neodločilno, saj morebitna kršitev pojasnilne dolžnosti ni v vzročni zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanja (prim. tudi sodno prakso, npr. odločba Corte di Cassazione - civ. Sezione III, sentenza 14. marzo 2006, n. 5444).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00002764
KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 372, 372-1. ZGD-1 člen 263, 263/1. OZ člen 50, 50/1.
ločenost premoženja družbe in družbenika - kršitev kazenskega zakona - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ponareditev poslovnih listin - enoosebna gospodarska družba - družba z omejeno odgovornostjo - edini družbenik - protipravno ravnanje - navidezna (simulirana) pogodba - fiktivni pravni posel
Odločitve edinega družbenika v enoosebni gospodarski družbi ne morejo derogirati protipravnosti njegovega ravnanja, ki se kaže v prikazovanju navideznih (fiktivnih) pravnih poslov, na podlagi katerih je prišlo do nezakonitega zmanjšanja sredstev oškodovane družbe z omejeno odgovornostjo. Premoženje slednje je ne le navzven, temveč tudi v razmerju do edinega družbenika, tuje premoženje, družbenik pa mora kot poslovodja zasledovati (tudi) premoženjske interese družbe, sicer lahko uresniči vse zakonske znake kaznivega dejanja po 235. členu KZ-1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - storilec kaznivega dejanja - delicta propria - posebne lastnosti storilca - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja
Posebne lastnosti, ki označujejo storilce delicta propria, se lahko prenesejo na udeležence, ki so odločilno prispevali k izvršitvi kaznivega dejanja, posebnih lastnosti pa nimajo, toda le v smislu udeležbe v ožjem pomenu, tj. pomoči. Institut t.i. nujne udeležbe pri kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo je še posebej značilen prav v primerih neupravičenega odobravanja "slabih" kreditov, kjer je sodelovanje zastopnika prejemnice premoženjske koristi (družbe kreditojemalke) pri inkriminiranem poslu kreditiranja nepogrešljivo, njegovo ravnanje pa lahko ustreza zakonskim znakom pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - vrednost premoženja
Če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (kar od 1. 7. 2016 dalje znaša 14.042,88 EUR), ni upravičen do nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00002830
KZ-1 člen 208, 208/2, 208/3.
ogrožanje varnosti - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - odgovorna oseba za varnost in zdravje pri delu - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela - dokazna ocena izpovedi prič
Izvedenec pa je nadalje povedal tudi (l. št. 627), da tudi sicer, če bi dejansko v avtomobilu bili varnostni pasovi in bi jih delavci uporabili, to ne bi zadostovalo in navedena oprema (čelade, vrv in pasovi) za tako delo niso bili primerni. Če je streha lomljiva morajo namreč biti izvedeni drugi ukrepi, takšni, kot so opisani v izreku izpodbijane sodbe. Če bi delavci varnostne pasove uporabljali, jih namreč v dani situaciji ne bi imeli niti kam pripeti (kar je sicer na l. št. 43 povedal tudi oškodovani O.R., ki je izpostavil, da na strehi ni bilo ničesar, kamor bi varnostni pas lahko pritrdil).
upravnik - pogodba o opravljanju upravniških storitev - aktivna legitimacija upravnika - pogodba o upravljanju - poslovodstvo brez naročila - deklaratorna narava vpisa upravnika v register upravnikov - stavba z več vhodi - večinsko soglasje etažnih lastnikov
Za sklenitev (in odpoved) pogodbe o upravljanju večstanovanjske hiše z več vhodi, ki ima eno ID številko in je etažna lastnina ustanovljena na celi stavbi, mora biti doseženo kvalificirano soglasje večine vseh solastniških deležev na celi stavbi in ne le večine na delu stavbe, ki ima svoj vhod.