Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožeča stranka vozilo uporabljala brez dogovorjene odmene za uporabo in brez določenega trajanja uporabe ter roka vrnitve, zato bi bilo mogoče pravno razmerje opredeliti kot prekaristično razmerje, ne pa kot najemno razmerje.
Ne zgolj pooblastilo za uporabo nadomestnega vozila, pač pa odsotnost pisne in nedokazanost ustne najemne pogodbe (predvsem nedokazanost soglasja volj glede bistvenih sestavin najemne pogodbe, to je časa in cene najema), je bilo podlaga za zaključek sodišča prve stopnje, da najemna pogodba med pravdnima strankama ni bila sklenjena.
V zvezi s ceno za najem že sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da sklicevanje tožene stranke na objavljen cenik ne more zadostovati. Predvsem tožena stranka z ničemer ni dokazala, da bi bili ceniki tožeči stranki znani ali bi ji morali biti znani. Izobešenost cenikov v poslovnem prostoru ne more biti odločilnega pomena za zaključek, da cena najema tožečo stranko zavezuje, tudi če ji cenik ni bil posebej predočen. Že sodišče prve stopnje namreč pravilno navaja, da morajo biti splošni pogoji bodisi vsebovani v formularni pogodbi ali pa se mora pogodba nanje sklicevati, predvsem pa morajo biti drugi pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe znani ali ji bi morali biti znani.
ZDavP-2 člen 353, 353/3, 397, 397/1, 397/1-36. ZP-1 člen 57, 57/3, 57/4.
obračun prispevkov - rok za predložitev davčnega obračuna - zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - davčni prekršek - vsebina plačilnega naloga - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu
V obravnavanem primeru torej ni nobenega dvoma o tem, da je storilka kot davčna zavezanka v skladu z določbo tretjega odstavka člena 353 ZDavP-2, ki jo prvo sodišče tudi povzema v obrazložitev izpodbijane sodbe, dolžna zase kot samostojno podjetnico najkasneje do 15. dne v mesecu predložiti obračun prispevkov za socialno varnost, slednje pa poravnati do 20. dne v mesecu. Pritrditi je pritožbi, da v konkretnem primeru gre za tipično opustitev ravnanja, ki je sankcionirana v 36. točki prvega odstavka člena 397. ZDavP-2 z izrekom globe. Kratek opis dejanskega stanja pa zajema tudi podatek o tem, da gre za opustitev predložitve obračuna prispevkov za varnost za zasebnike (op. SVZ), kar pritožba še dodatno utemeljuje s tem, da gre za predložitev obračuna za storilko kot samostojno podjetnico, zaradi česar se je posledično strinjati s pritožbo tudi v delu, da kratek opis dejanskega stanja, ki izhaja tudi iz izdanega PN zajema vsa relevantna dejstva, ki se nanašajo na opustitev storilke kot samostojne podjetnice v zvezi z nepredložitvijo OPSVZ do 15. 12. 2015.
Pritožba zoper sklep zunajobravnavnega senata, ki je kljub funkcionalni nepristojnosti v fazi preiskave iz spisa izločil določene listine, po izrecni določbi drugega odstavka 399. člena ZKP ni dovoljena.
sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - namen plačila sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - finančno in likvidnostno stanje - lastništvo nepremičnin
Zgolj lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka, samo po sebi ne more biti razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, pač pa je treba upoštevati vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002826
OZ člen 239, 921.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - pobeg rib - vzročna zveza - dokazno breme - poslovna odškodninska odgovornost - trditvena podlaga - zmotna uporaba materialnega prava - prekoračitev trditvene podlage
Tožeča stranka od tožene stranke zahteva izplačilo zavarovalnine, ker trdi, da se je zgodil dogodek, ki, skladno s Posebnimi pogoji, pomeni zavarovalni primer. V takšnem primeru pa relevantno materialno pravo predstavlja določba 921. člena OZ v povezavi s sklenjeno zavarovalno pogodbo in Posebnimi pogoji, ne pa določbe OZ o poslovni odškodninski odgovornosti.
Takim pritožbenim navedbam pa ni slediti. Neprepričljivemu zagovoru obdolženca, ki sicer priznava, da je od oškodovanke denar prejel, a da ga ji je kasneje tudi vrnil, sodišče prve stopnje utemeljeno ni verjelo, kar je v napadeni sodbi tudi tehtno obrazložilo. Prvostopno sodišče je namreč ravnalo pravilno, ko je sledilo določni in prepričljivi izpovedbi oškodovanke, da je ta obdolžencu denar posodila zaradi nakupa in preprodaje zlata v Afriki, nato pa ji ta posojenega denarja ni vrnil. V zvezi z dopisi, iz katerih izhaja, da je obdolženec oškodovanki denar vrnil, pa je pojasnila, da jo je obdolženec preslepil, da je to napisala in podpisala, saj ji je pred tem obljubil, da ji bo denar vrnil. To je napisala v dobri veri, nato pa ji denarja kljub temu ni vrnil. Zato obdolženec, ki v pritožbi podaja lastno dokazno oceno oškodovankine izpovedbe o vračilu denarja, ne more biti uspešen, saj je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da je oškodovanka okoliščine sestave potrdila prepričljivo pojasnila, kar v celoti ovrže obdolženčev zagovor, da ji je ves denar vrnil (8. točka napadene sodbe). Da sodišče prve stopnje obdolženčevemu zagovoru utemeljeno ni sledilo izhaja tudi iz njegove pritožbe, v kateri prihaja v nasprotje, ko najprej trdi, da je oškodovanki že v aprilu 2014 vrnil izposojeni denar, po drugi strani pa trdi, da je oškodovanki vrnil denar 25. 4. 2016 ter se pri tem sklicuje na oškodovankino izjavo o vračilu denarja. Prav tako ni pritrditi pritožbi obdolženega, ko skuša prepričati, da je oškodovanka spreminjala svojo izpovedbo iz preiskave, saj ni prezreti, da je glede odločilnih okoliščin, in sicer dejstva, da je obdolžencu posodila 9.700,00 EUR, ki jih ji ni vrnil, izpovedovala ves čas postopka skladno, njeno izpovedbo pa ne more omajati njena predkaznovanost, kot to zmotno meni obdolženi. Sodišče prve stopnje je tako v zvezi z verodostojnostjo oškodovanke, ob upoštevanju preostalih ugotovljenih okoliščin v predmetni zadevi in listinskih dokazov, podalo prepričljive razloge o tem, komu in zakaj verjame, pritožbeno sodišče pa takim zaključkom prvostopnega sodišča, s katerimi soglaša, nima ničesar dodati.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - edini ponudnik - varščina - plačilo varščine - zamuda roka - rok za plačilo kupnine
Ni sporno, da je bila varščina plačana po roku, vendar zato izpodbijani sklep še ni nepravilen in nezakonit.
Prva prodaja ni bila uspešna, ker ni bilo nobenega ponudnika, na drugi prodaji pa je bil le en ponudnik, kateremu so bili vrednostni papirji tudi prodani. S tem, ko je bila v novem prodajnem postopku pogodba sklenjena z edinim ponudnikom, je vsekakor bil uresničen namen varščine, ki je v tem, da ponudnik izkaže kontrahirno resnost. Ni pa sporno, da je bila varščina vplačana pred odpiranjem ponudb.
Pritožnik navaja, da bi bilo treba prodajo razveljaviti in opraviti ponovno prodajo, ker meni, da bi neupoštevanje ponudbe kot veljavne pomenilo boljše pogoje za poplačilo upnikov, saj bi se postopek prodaje nadaljeval, s tem bi se odprla možnost za pristop novih ponudnikov in posledično verjetnost višanja ponudbene cene nad izklicno. Vendar je to le hipotetična trditev, ki ni v ničemer trditveno in dokazno konkretneje podprta; zlasti ne ob dosedaj neuspešni prodaji tega dela stečajne mase.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003236
ZIZ člen 55. ZPOMZO-1 člen 1, 1/1. ZPOMZO člen 3. ZOR člen 189, 189/2. OZ člen 168, 168/2.
obračun zakonskih zamudnih obresti - obrestovanje odškodninske terjatve - linearna in konformna metoda - uveljavitev ZPOMZO-1
Glede na to, da so bile do ZPOMZO-1 zamudne obresti konformne zaradi predpisanega TOM, je z uveljavitvijo ZPOMZO-1, ki TOM več ne določa, odpadla podlaga za konformni način izračunavanja obresti. Če je bila podlaga za konformne zamudne obresti, in posledično za konformni način izračunavanja, TOM, ki pa je bila do ZPOMZO-1 iz obrestovanja odškodninskih terjatev oziroma obveznosti izključena glede na prej navedeni določbi ZOR oziroma OZ in sprejeto načelno pravno mnenje, ni materialnopravne podlage za opredelitev zamudnih obresti od teh terjatev oziroma obveznosti kot konformne in za njihov izračun po konformni metodi. Odškodninske terjatve oziroma obveznosti se do uveljavitve ZPOMZO-1 namreč obrestujejo zgolj po v času do ZPOMZO-1 predpisani realni obrestni meri zamudnih obresti (13,5 odstotnih točk, kot so to upoštevali tudi upniki tega izvršilnega postopka ob izračunu zamudnih obresti). Nadaljevanje obrestovanja povečane glavnice (s pripisanimi obrestmi) od 28. 6. 2003 dalje pa bi pomenilo dopustitev obrestovanja obresti brez zakonske podlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00002830
KZ-1 člen 208, 208/2, 208/3.
ogrožanje varnosti - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - odgovorna oseba za varnost in zdravje pri delu - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela - dokazna ocena izpovedi prič
Izvedenec pa je nadalje povedal tudi (l. št. 627), da tudi sicer, če bi dejansko v avtomobilu bili varnostni pasovi in bi jih delavci uporabili, to ne bi zadostovalo in navedena oprema (čelade, vrv in pasovi) za tako delo niso bili primerni. Če je streha lomljiva morajo namreč biti izvedeni drugi ukrepi, takšni, kot so opisani v izreku izpodbijane sodbe. Če bi delavci varnostne pasove uporabljali, jih namreč v dani situaciji ne bi imeli niti kam pripeti (kar je sicer na l. št. 43 povedal tudi oškodovani O.R., ki je izpostavil, da na strehi ni bilo ničesar, kamor bi varnostni pas lahko pritrdil).
upravnik - pogodba o opravljanju upravniških storitev - aktivna legitimacija upravnika - pogodba o upravljanju - poslovodstvo brez naročila - deklaratorna narava vpisa upravnika v register upravnikov - stavba z več vhodi - večinsko soglasje etažnih lastnikov
Za sklenitev (in odpoved) pogodbe o upravljanju večstanovanjske hiše z več vhodi, ki ima eno ID številko in je etažna lastnina ustanovljena na celi stavbi, mora biti doseženo kvalificirano soglasje večine vseh solastniških deležev na celi stavbi in ne le večine na delu stavbe, ki ima svoj vhod.