CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002043
OZ člen 179. URS člen 42.
izrek sodbe - pritožba zoper (zavrnilni) del sodbe, ki ni zajet v izreku - dopolnilna sodba - pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - izključitev iz lovske družine - pravica do združevanja - pravična denarna odškodnina - okrnitev osebnostne pravice - denarna odškodnina za duševne bolečine
V primeru, ko izrek sodbe sodišča prve stopnje vsebuje le obsodilni del, ne pa tudi zavrnilnega, iz obrazložitve pa izhaja, da gre za nehoteno opustitev, pride v poštev izdaja dopolnilne sodbe. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da pritožba tožeče stranke predstavlja predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Odmerjena odškodnina v znesku 2.000,00 EUR predstavlja pravično denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice do združevanja, ki je nastala zaradi nezakonite izključitve iz lovske družine.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - določitev načina rabe nepremičnine - postopek za delitev solastne stvari - dogovor o uporabi nepremičnine - preklic dogovora
Pritožnik se neutemeljeno zavzema za zavrnitev predloga za ureditev razmerij med solastnikoma, ker naj bi bila solastninska skupnost tik pred razdružitvijo. Tik pred zaključkom obravnavanega postopka je bil izdan sklep o nadaljevanju postopka razdružitve solastnine, ki je tako šele v začetni fazi in ni mogoče pričakovati njegovega hitrega zaključka. V postopku za ureditev razmerij med solastniki je bistvenega pomena hitro odločanje, saj je sicer lahko onemogočena uporaba stvari, ki predstavlja eno od ključnih upravičenj lastninske pravice.
Fiduciarni račun odvetnika ni vezan (ločen) na posamezno stranko, ampak je zbirni račun, na katerem so zbrana denarna sredstva vseh strank, torej tudi premoženje, ki ni dolžničino. Že ta okoliščina ne dopušča izvršbe na računu v skladu s 138. členom ZIZ, saj bi organizacija za plačilni promet lahko za izterjavo dolžničine obveznosti posegla tudi na denarna sredstva, ki niso njena. Komu pripadajo sredstva, ki so vodena na odvetnikovem fiduciarnem računu, namreč organizaciji za plačilni promet zaradi pojasnjenega načina vodenja sredstev na ime odvetnika, ni znano. Šele odvetnik je tisti, ki v skladu z mandatnim razmerjem izroči denarna sredstva posameznim strankam. V tej fazi pa ima upnik možnost, da poseže na terjatev stranke do odvetnika iz mandatnega razmerja, še preden ta denar izroči svoji stranki (rubež in prenos terjatve - 107. in 114. člen ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001377
OZ člen 5, 11, 190, 190/1, 198. SPZ člen 25, 28, 66, 66/1, 95, 95/2, 96, 96/1, 96/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - uporaba solastne nepremičnine - verzijski zahtevek - uporabnina - stvarnopravne reparacije - nedobroverni posestnik - upravičenja solastnika - pravica do posesti solastne stvari - korist in prikrajšanje solastnika - neprivolitev v prikrajšanje - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - temeljna načela obligacijskega prava
Obveznost nedobrovernega posestnika plačati za uporabo tuje stvari izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 95. člena SPZ, po kateri dobroverni lastniški posestnik ni dolžan plačati za uporabo stvari in ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti. Ker zakon določa, da za uporabo stvari ni dolžan plačati dobroverni posestnik, je a contrario treba zaključiti, da mora nedobroverni posestnik za uporabo stvari plačati.
Pravno vrednotno izhodišče verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine, ki ga ima solastnik zoper drugega solastnika, je drugačno kot v primeru, ko gre za razmerje med lastnikom in nelastnikom. Različnost obeh položajev izvira iz upravičenj solastnika
Sodišče prve stopnje je nepravilno glede stroškov postopka z ugovorom uporabilo določilo šestega odstavka 38. člena ZIZ namesto splošnega določila prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki opredeljuje odločanje po merilu uspeha. Dolžnik neutemeljeno izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, saj je sodišče prve stopnje v celoti odločilo o dolžnikovem ugovoru, kar je bila bistvena vsebina izpodbijanega sklepa. Stranska odločitev o razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj, ki je posledica, da je bilo ugodeno ugovoru, se je v obravnavani zadevi lahko nanašala le na izbris hipoteke, ne pa tudi na opravljeno poplačilo terjatve. Potem, ko je terjatev v izvršilnem postopku poplačana, lahko dolžnik zahteva le še nasprotno izvršbo. Le v tem posebnem postopku se upniku, če gre za izvršilni postopek po uradni dolžnosti pa v breme proračuna, naloži povrnitev v izvršbi neutemeljeno opravljenega poplačila.
ZPP člen 8. ZFPPIPP člen 384, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1.
predlog za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - dokazna ocena - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - izjava o premoženjskem stanju
Če družba B d. o. o. ni prevzela obveznosti vračila posojila, ker naj ga tudi ne bi prejela, kar trdi pritožnik, bi moral še pojasniti, zakaj je potem z družbenikom te družbe sklenil Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika v svojo korist. Tega pa dolžnik sodišču ni razkril, zato neutemeljeno pričakuje, da mu bo sodišče verjelo, da denarja ni izročil družbi in da zato nima nobene terjatve do nje.
Ker je v izjavi o premoženjskem stanju dolžnik zamolčal ugotovljene premoženjske pravice, je s tem kršil svojo obveznost poročanja o vsem njegovem premoženju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00002368
ZASP člen 22, 22/2, 30, 81, 146, 146-8, 147, 147/1, 147/1-1, 151, 151/2, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7, 159, 176, 176/1, 176/2, 185. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 198. ZPP člen 8, 254, 254/2, 254/3, 285.
aktivna legitimacija SAZAS - obvezno kolektivno upravljanje - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - pravica radiodifuznega oddajanja - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina nadomestila - tarifa SAZAS - skupni sporazum - sprememba tarife - dolžnost uporabnikov do obveščanja - materialno procesno vodstvo - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju
V tej zadevi je sporno vprašanje, ali je nadomestilo (cena) za radiodifuzno oddajanje glasbenih del urejeno s tarifo oziroma skupnim sporazumom in kateri akt predstavlja tarifo oziroma skupni sporazum. V tem obsegu se sodišče sme in mora ukvarjati z vprašanjem veljavnosti tarife.
Tarifa-98 ima v delu, v katerem določa kriterije za določitev višine nadomestila za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke (nerazveljavljena drugi in tretji odstavek II. poglavja), naravo in veljavo skupnega sporazuma.
Za zlorabo pravic je potrebno ugotoviti dolozno ravnanje stranke. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo ugovarjala pomanjkanje svoje pasivne legitimacije, tudi glede svojega zavarovanca (četudi je navedla kot razlog, da ni bil odgovoren za čiščenje voznega dela avtobusne postaje) ter je zavarovalno polico skupaj s splošnimi pogoji priložila odgovoru na tožbo. Zato drži, da bi se tožeča stranka lahko sama že takrat seznanila z obsegom zavarovalnega kritja. Tudi sicer je pogoj za zlorabo pravic po 7. členu OZ, da je ta povzročena namerno.
spor med dediči - spor o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica
Med sporom, ali je sodedič denar prejel kot darilo ali ne, in sporom, ali je on denarni znesek sploh prejel, obstaja bistvena razlika glede tega, koga napotiti na pravdo. V prvem primeru dediča, ki trdi, da ni šlo za darilo (in ki je denar nesporno prejel), v drugem pa dediča, ki trdi, da je sodedič prejel denar.
Tako Uredba v 5. in 6. členu kot OZ v 631. členu predvidevata plačilo naročnika podizvajalcu zgolj v primeru, da podizvajalec (sodelavec) izkaže, da je izvajalčeva terjatev pripoznana oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil.
ZPP člen 249, 253, 253/1. - člen 51, 51/2, 51/2-3, 52.
nagrada za delo izvedenca - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega dela - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Dopolnilno mnenje po obsežnosti in zahtevnosti v ničemer ne odstopa od dopolnilnih mnenj v podobnih zadevah, prav tako pa tudi priglasitev nagrade nima utemeljitve, zakaj bi bilo potrebno dopolnilno pisno izvedeniško mnenje šteti za izjemno zahtevnega, zato je izvedenec za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja na podlagi 3. točke drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih upravičen le do nagrade za zelo zahtevno mnenje.
stečajni postopek - člani upniškega odbora - imenovanje članov upniškega odbora - pogojna terjatev - solidarni porok
Glede na to, da po 252. členu ZFPPIPP pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, je logično, da se v poslovnih knjigah dolžnika izkazujejo in kot merilo za imenovanje članov upniškega odbora upoštevajo do začetka stečajnega postopka nastale terjatve. V obravnavani zadevi sklep o preizkusu terjatev še ni bil objavljen. Iz upraviteljičinega prikaza terjatev upnikov po višini za potrebe imenovanja upniškega odbora z dne pa izhaja, da je drugi po višini svoje terjatve upnik Ž. Š. s pogojno terjatvijo v višini 425.026,91 EUR, če bo kot solidarni porok plačal dolg stečajnega dolžnika in v višini, kot ga bo plačal. V navedeni višini torej na dan začetka stečajnega postopka Ž. Š. še ni pridobil regresne terjatve do stečajnega dolžnika.
Tožeča stranka je toženki na podlagi kreditne pogodbe izplačala vtoževani znesek, ki ga toženka ni vrnila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženkin sin ponaredil njen podpis na kreditni pogodbi, sprejel nakazilo tožeče stranke na toženkin transakcijski račun in ga (ker je bil toženkin pooblaščenec) še isti dan prenakazal na svoj račun. Ker toženka ni bila pogodbena stranka, pogodbene podlage za vračilo zneska ni. Ker ni bila obogatena ona, podlage za vračilo zneska ne morejo predstavljati niti določbe o neupravičeni obogatitvi. Ob ugotovljenem dejanskem stanju pritožbeno sodišče tudi ne najde nobene druge pravne podlage, po kateri bi bilo tožbenemu zahtevku moč ugoditi.
prodajna pogodba - izročitev premičnine v posest - jamčevalni zahtevek - odprava napak - odstop od pogodbe - izpolnitveni pomočnik
Pravno pomembno je torej le še vprašanje, ali je iz ravnanja tožene stranke v navedenem obdobju mogoče razumno sklepati, da toženka niti v dodatnem roku ne bi mogla izpolniti predmetne pogodbe. Kot izhaja iz spisa, toženka v tem obdobju sicer res ni izvajala nobenih aktivnosti v smeri odprave napak, vendar je po lastni izpovedbi utemeljeno lahko sklepala, da jih odpravlja proizvajalec, ker jo tožeča stranka sama obvestila, da se bo obrnila na proizvajalca. Prodajalec lahko za odpravo napak angažira kateregakoli pooblaščenega serviserja ali drugo osebo, važno je da si prizadeva napako odpraviti. Tudi iz dejanskih okoliščin primera izhaja, da je toženka že ob prvem grajanju za odpravo napak angažirala proizvajalca agregata, ki je v tem oziru nastopal kot njen izpolnitveni pomočnik.
Na kršitev o nepravilnem zastopanju po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP bi se lahko skliceval le nasprotni udeleženec sam, če ne bi bil pravilno zastopan, ne pa predlagateljica kot njegova nasprotnica v postopku. Namen navedene zakonske določbe je izključno varstvo nepravilno zastopane stranke in ne v varovanju interesov nasprotne stranke, da bi v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko izpodbijala sprejeto odločbo zaradi morebitnih procesnih kršitev.
Sodna praksa kot upošteven kriterij pri določitvi prednosti pri dodelitvi solastne nepremičnine upošteva tudi dejansko oziroma realno zmožnost prevzemnika stvari za izplačilo ostalih solastnikov najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe (šesti odstavek 70. člena SPZ).
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem A. G. z navedbo, da ga zavrača na podlagi drugega odstavka 287. člena ZPP, ni pa podalo natančnejše vsebinske obrazložitve razlogov za zavrnitev dokaznega predloga. Teh ni pojasnilo niti v obrazložitvi sodbe. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da naveden dokazni predlog v postopku na prvi stopnji ni bil substanciran. Ker se je tožena stranka izpraznitvenemu nalogu upirala le s trditvijo, da tožeča stranka nima aktivne legitimacije za odpoved najemne pogodbe (svoje materialnopravno upravičenje za zahtevek pa je tožeča stranka gradila na zatrjevanem lastništvu nepremičnine, ki ga je dokazala s predložitvijo zemljiškoknjižnega izpiska), je predlagani dokaz z zaslišanjem stranke (če je toženka z njim želela dokazati trditev, da tožnica nima aktivne legitimacije) tudi povsem neprimeren.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00002238
ZPP člen 185, 185/1, 185/2, 186, 286b. OZ člen 213. ZM člen 1, 16/2, 68.
sprememba tožbe - naknadna razširitev tožbe - pravočasno grajanje procesnih kršitev - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - solidarni dolžniki - deljena obveznost - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - predrugačenje menice - ugovor, da menični blanket ni izpolnjen v skladu s pooblastilom
Tožeča stranka je predlog za izdajo sklepa o izvršbi vložila na podlagi ene menice, nato je tožbo razširila na še eno podlago in sicer tako, da je plačilo zneska v enaki višini zahtevala od obeh toženk na podlagi dveh menic (eno, ki jo je izdala prvo toženka in eno, ki jo je izdala drugo toženka). V pripravljalni vlogi z dne 21. 5. 2015 je tožbo podredno utemeljevala še na pogodbeni podlagi, vendar tožbenega predloga v tej smeri ni spremenila, saj je še vedno zahtevala plačilo zneska 46.128,95 EUR s pripadki od obeh toženk oziroma predlagala celo, da naj ostane sklep o izvršbi v veljavi v razveljavljenem delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Glede na navedeno ne drži, da je tožeča stranka od drugo toženke zahtevala zgolj plačilo zneska 23.064,48 EUR (polovico vtoževanega zneska), temveč je vseskozi od obeh toženk zahtevala plačilo celotnega vtoževanega zneska.
Ker je ena bistvenih značilnosti meničnih obveznosti, da so abstraktne, dejstvo, da je prvo toženec dal menico za zavarovanje dolga drugo toženke do tožeče stranke, ne pomeni, da je podana tudi njegova odgovornost za obveznosti iz temeljnega razmerja. Iz menično pravnega vidika namreč ne gre za poroštvo, temveč zgolj za menico dano za zavarovanje dolga drugo toženke. Glede na to, da je tožeča stranka plačilo celotnega spornega zneska tako na menični kot pogodbeni podlagi zahtevala od obeh toženk, pri čemer ni trdila in dokazala, da je njuna obveznost solidarna, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je njuna obveznost deljena.
Bianco menica ni menica, ni vrednostni papir, ker (še) nima vseh obveznih predpisanih bistvenih meničnih sestavin oziroma ker (še) nima vseh potrebnih bistvenih sestavin. Šele z izpolnitvijo bianco menice, ko nastane veljavna menica, nastanejo menične zaveze. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem tožeče stranke v pritožbi, da predmetni menici do izpolnitve nista bili menici, ker nista imeli vseh zahtevanih sestavin. Določbe o predrugačenju menice se uporabljajo le v primeru, ko gre za spremembo besedila, potem ko je bila menica že izpolnjena in je pridobila naravo vrednostnega papirja. V konkretnem primeru je do spremembe besedila prišlo v sklopu izpolnjevanja bianco menic, ki bi/sta šele s samo izpolnitvijo in spremembo besedila postali perfektni, veljavni menici. Stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru tožeča stranka predrugačila trasirani bianco menici v lastni bianco menici, je zato materialno pravno zmotno. Za odločitev o meničnem zahtevku je zato po oceni pritožbenega sodišča ključno zgolj, ali sta bili bianco menici izpolnjeni v skladu z meničnim pooblastilom.
Ker je vpliv hrupa merljiv, bi ga tožnik lahko dokazoval (le) s pomočjo strokovnjaka - izvedenca, ki je usposobljen za takšne meritve. Pavšalna trditev, da hrup presega običajne krajevne razmere, za utemeljenost predmetnega zahtevka ne zadošča. Ker tožnik dokaza z ustreznim izvedencem ni predlagal oziroma ni predložil ustreznih meritev hrupa, iz katerih bi izhajalo preseganje mejnih ravni, je zaključek sodišča, da tožniku ni uspelo dokazati zatrjevanih prekomernih emisij hrupa, pravilen.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - matematična operacija - dokazna ocena - sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe
Ugotavljanje deležev na skupnem premoženju ni matematična operacija v smislu določbe 59. člena ZZZDR, ampak je treba celokupno upoštevati vse okoliščine primera.