dedna izjava - pomanjkanje odgovora na poziv sodišča za podajo dedne izjave
Pritožnik ne zatrjuje, da obvestila sodišča ne bi dobil, trdi pa, da je izjavo, da se dediščini odpoveduje, posredoval sodišču, a dokaza ne priloži oziroma celo pove, da ga nima. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da njegove izjave v spisu ni. Ob odsotnosti njegove izjave je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se šteje, da je pritožnik dediščino sprejel, zato je odločitev sodišča, vsebovana v izpodbijanem sklepu, po kateri je dedič po pokojnem tudi pritožnik, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00002238
ZPP člen 185, 185/1, 185/2, 186, 286b. OZ člen 213. ZM člen 1, 16/2, 68.
sprememba tožbe - naknadna razširitev tožbe - pravočasno grajanje procesnih kršitev - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - solidarni dolžniki - deljena obveznost - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - predrugačenje menice - ugovor, da menični blanket ni izpolnjen v skladu s pooblastilom
Tožeča stranka je predlog za izdajo sklepa o izvršbi vložila na podlagi ene menice, nato je tožbo razširila na še eno podlago in sicer tako, da je plačilo zneska v enaki višini zahtevala od obeh toženk na podlagi dveh menic (eno, ki jo je izdala prvo toženka in eno, ki jo je izdala drugo toženka). V pripravljalni vlogi z dne 21. 5. 2015 je tožbo podredno utemeljevala še na pogodbeni podlagi, vendar tožbenega predloga v tej smeri ni spremenila, saj je še vedno zahtevala plačilo zneska 46.128,95 EUR s pripadki od obeh toženk oziroma predlagala celo, da naj ostane sklep o izvršbi v veljavi v razveljavljenem delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Glede na navedeno ne drži, da je tožeča stranka od drugo toženke zahtevala zgolj plačilo zneska 23.064,48 EUR (polovico vtoževanega zneska), temveč je vseskozi od obeh toženk zahtevala plačilo celotnega vtoževanega zneska.
Ker je ena bistvenih značilnosti meničnih obveznosti, da so abstraktne, dejstvo, da je prvo toženec dal menico za zavarovanje dolga drugo toženke do tožeče stranke, ne pomeni, da je podana tudi njegova odgovornost za obveznosti iz temeljnega razmerja. Iz menično pravnega vidika namreč ne gre za poroštvo, temveč zgolj za menico dano za zavarovanje dolga drugo toženke. Glede na to, da je tožeča stranka plačilo celotnega spornega zneska tako na menični kot pogodbeni podlagi zahtevala od obeh toženk, pri čemer ni trdila in dokazala, da je njuna obveznost solidarna, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je njuna obveznost deljena.
Bianco menica ni menica, ni vrednostni papir, ker (še) nima vseh obveznih predpisanih bistvenih meničnih sestavin oziroma ker (še) nima vseh potrebnih bistvenih sestavin. Šele z izpolnitvijo bianco menice, ko nastane veljavna menica, nastanejo menične zaveze. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem tožeče stranke v pritožbi, da predmetni menici do izpolnitve nista bili menici, ker nista imeli vseh zahtevanih sestavin. Določbe o predrugačenju menice se uporabljajo le v primeru, ko gre za spremembo besedila, potem ko je bila menica že izpolnjena in je pridobila naravo vrednostnega papirja. V konkretnem primeru je do spremembe besedila prišlo v sklopu izpolnjevanja bianco menic, ki bi/sta šele s samo izpolnitvijo in spremembo besedila postali perfektni, veljavni menici. Stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru tožeča stranka predrugačila trasirani bianco menici v lastni bianco menici, je zato materialno pravno zmotno. Za odločitev o meničnem zahtevku je zato po oceni pritožbenega sodišča ključno zgolj, ali sta bili bianco menici izpolnjeni v skladu z meničnim pooblastilom.
Ker je vpliv hrupa merljiv, bi ga tožnik lahko dokazoval (le) s pomočjo strokovnjaka - izvedenca, ki je usposobljen za takšne meritve. Pavšalna trditev, da hrup presega običajne krajevne razmere, za utemeljenost predmetnega zahtevka ne zadošča. Ker tožnik dokaza z ustreznim izvedencem ni predlagal oziroma ni predložil ustreznih meritev hrupa, iz katerih bi izhajalo preseganje mejnih ravni, je zaključek sodišča, da tožniku ni uspelo dokazati zatrjevanih prekomernih emisij hrupa, pravilen.
stečajni postopek - prisilna poravnava - kratkoročna plačilna nesposobnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - finančno prestrukturiranje - načrt finančnega prestrukturiranja - določitev roka - izvedenec - izvedensko mnenje - listinska dokumentacija - materialno procesno vodstvo - stopnja verjetnosti - pravila o dokaznem bremenu - pravno varstvo
ZPP daje izvedencu pravico, da od sodišča oziroma od stranke zahteva določena pojasnila. Smisel te njegove aktivnosti (ki ga legitimira kot sodnikovega pomočnika) je mogoče primerjati s smislom materialnega procesnega vodstva in se nanaša na vprašanja, ki zadevajo pravila znanosti, stroke in izkušenj. Izvedenec lahko poda ustrezno pobudo, kadar meni, da je treba ugotoviti določene okoliščine, ker si brez njih ne more ustvariti mnenja. Gre za izvedenčevo razjasnjevalno dolžnost oziroma izvedenčevo materialno procesno vodstvo (drugi odstavek 252. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 108, 108/3, 109, 109/1, 109/1-2, 112, 112/2, 112/2-1, 112/4, 112/4-2, 112/5, 112/9, 119, 120, 120/1, 120/2. URS člen 2, 14, 15, 22, 27, 49, 125, 156. ZSS člen 95. ZDT-1 člen 93. ZN člen 121. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
razrešitev upravitelja - suspenz stečajnega upravitelja - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja - svoboda dela - enakost pred zakonom - načelo pravne države
Stečajni upravitelj mora kot organ sodišča tudi navzven dajati videz, da je vreden pravnega zaupanja vseh udeležencev v postopku. Po oceni višjega sodišča zato zakonska določba, ki v točno določenih primerih posega v zagotovljeni položaj stečajnega upravitelja, ni v nasprotju s 15. in 27. členom Ustave. Obstoj suma, da je kakšna oseba storila kaznivo dejanje pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, predstavlja nedvomno okoliščino, ki ustvarja dvom v javno zaupanje, da taka oseba zagotavlja zakonitost dela v stečajnem postopku, v katerem je imenovana za to funkcijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00006904
KZ-1 člen 122, 122/1.
lahka telesna poškodba - dokazna ocena
Pritožnik si tako napačno razlaga, da je sodišče prve stopnje njegovi izpovedbi samo dodalo nekaj, česar pritožnik ni povedal, ampak je zgolj podalo razlago oziroma oceno vsebine njegove nadaljnje izpovedbe, zaradi česar se pokažejo pritožbena izvajanja v smeri protispisnosti kot neutemeljena. Sicer pa zagovornik spregleda, da sodišče prve stopnje izvedenega dokaza niti ni uporabilo kot podlago za ugotavljanje in presojo obstoja odločilnega dejstva prizadejane poškodbe oškodovanca, ampak je svoje zaključke v zvezi s tem oprlo predvsem na mnenje izvedenca medicinske stroke, izpovedbo oškodovanca in njegove žene.
Pritožnica upravičeno izpostavlja ne le, da je posredovala relevantne EMŠO, ampak tudi, da je bilo (v skladu s 5. alinejo drugega odstavka 12. člena ZST-1) podano (njeno oziroma njenih družinskih članov) soglasje, da lahko z namenom ugotavljanja njenega in materialnega položaja njenih družinskih članov sodišče po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Navedeno bi moralo sodišču prve stopnje nedvomno zadostovati za pridobitev vseh tistih ostalih relevantnih podatkov (in nenazadnje tudi samih davčnih številk), za katere ocenjuje, da z njimi ne razpolaga, a jih za odločitev potrebuje. Zato sicer ugotovljena tožničina opustitev ne more biti razlog za zaključek, da njen predlog ni primeren za obravnavo, in za posledično odločitev o njegovem zavrženju, ki se kaže kot nesorazmeren oziroma neutemeljen ukrep.
poslovna goljufija - oprostilna sodba - preslepitveni namen
Iz izvedenega dokaznega postopka namreč izhaja, da obtoženka ni podajala kakšnih lažnih trditev, saj je predstavnici oškodovane družbe že na prvem sestanku dne 22. 12. 2012 odkrito razkrila, katero blago je dejansko prodala naprej in jim kupnine zanj ni izročila, prav tako pa je tudi razkrila, da ima finančne težave, zaradi katerih blaga ne more plačati ter jim obljubila plačilo, ko ji bo to finančno stanje dopuščalo. V nadaljevanju sodelovanja se oškodovani družbi tudi ni izogibala, ampak se jim je tudi sama javljala, pojasnjevala finančno stanje in razloge za neplačilo. V skladu z novejšo sodno prakso namreč za zaključek, da storilec ravna s preslepitvenim namenom, da bodo obveznosti izpolnjene, ne zadostuje zgolj dejstvo, da storilec naročenega in dobavljenega blaga ne plača v dogovorjenem roku, ampak gre ob odsotnosti ostalih okoliščin zgolj za neizpolnitev civilnopravnih obveznosti.
načelo enakega varstva pravic v postopku - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - prošnja za podaljšanje roka - načelo koncentracije postopka - načelo ekonomičnosti
Naloga sodišča je, da najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka in strankino pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialno pravilno sodbo.
V primeru umika tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo in v primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave se sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje odmeri s količnikom 1 (tar. št. 1112 ZST-1).
institucionalno varstvo - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za izrek ukrepa - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - huda premoženjska škoda - milejši ukrep
Ogrožanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje ni hipotetično, pač pa pravilno in korektno utemeljeno na dogodkih, ki so se zgodili v preteklosti. Nasprotni udeleženec že vrsto let ponavlja dejanja, ki ogrožajo njegove sosede in njega samega. Že dvakrat je povzročil poplavo in s tem hudo premoženjsko škodo v stanovanju, v katerem živi, in v stanovanju pod njim. Da posluša glasno glasbo in tudi drugače s prekomernim hrupom moti stanovalce bloka, so izpovedale tri priče. Da se nasprotni udeleženec sprehaja in teče po sredini prometne ceste, hodi po železniških tirih in nevarno vozi kolo, pritožbi ne izpodbijata.
Nasprotni udeleženec je nekritičen do svojega zdravstvenega stanja in ga samovoljno opušča. Da bo imela terapija učinek, je potrebno dolgotrajnejše jemanje zdravil, kar se bo lahko zagotovilo le v okviru institucionalnega varstva, ko bo ves čas nadzorovan v smeri jemanja ustrezne terapije.
Četudi že navedene kršitve dolžničine sodelovalne dolžnosti povsem zadostujejo za ustavitev postopka odpusta, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tudi, da je dolžnica s svojimi ravnanji v postopku odpusta obveznosti nedvoumno izkazovala, da nima namena poskrbeti niti za delno poplačilo upnikov in da se nasprotno trudi le, da upniki iz njenih tekočih prihodkov ne bi ničesar prejeli.
Odnos med upraviteljem in dolžnikom je vendarle strogo profesionalen odnos, v katerem imajo uradni kontakti določeno težo, in je zato razumno pričakovati, da bodo upravitelji vsaj za pomembnejše zadeve uporabljali naslov za sprejemanje poštnih pošiljk. Zaključek prvostopnega sodišča, da sklicevanje dolžnice na polomljen nabiralnik ne more predstavljati relevantnega razloga za nesprejemanje pisemskih pošiljk, je bil zato povsem pravilen. Dolžnica je bila dolžna poskrbeti za ustrezen nabiralnik, če pa to ni bilo takoj mogoče, bi morala nemudoma obvestiti upraviteljico, da začasno na poštnem naslovu ni dosegljiva in predlagati drugačno komunikacijo. Zagotavljanje lastne dosegljivosti upravitelju je izključna dolžnikova dolžnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00002502
ZZZDR člen 106, 106/2, 106/6, 123, 131c. ZIZ člen 270, 272. ZPP člen 411.
začasne odredbe v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasna določitev preživnine - nujno preživljanje otroka - priznanje pravice za nazaj - začasna določitev stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - stiki na centru za socialno delo - vsebina regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop - izvršilno sredstvo - pravno sredstvo
Sodišče prve stopnje je začasno preživninsko obveznost dolžniku naložilo za čas po prejemu sklepa. Pojasnilo je, da sodišče z začasno odredbo ne prisoja preživninske obveznosti za nazaj, temveč le za čas od izdaje začasne odredbe dalje, da se otroku zagotovijo tekoča denarna sredstva za njegovo preživljanje, da se prepreči nenadomestljiva škoda. To stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Namen take začasne odredbe je namreč, da otrok dobi sredstva za preživljanje takoj in tekoče, in to pred končno odločitvijo o terjatvi. Smiselno je treba tudi v postopku zavarovanja upoštevati določbo 131.c člena ZZZDR, ki določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino, kar pomeni, da se začasna preživnina lahko določi od trenutka, ko je bil vložen predlog za začasno odredbo, če starš ne prispeva k preživljanju otroka in je izkazan obstoj nepopravljive ali težko popravljive škode.
Pri izdaji začasnih odredb v družinski sporih je treba postopati restriktivno. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje naložilo upnici obveznost, da se je dolžna vključiti v socialnovarstveno storitev osebne pomoči pri CSD.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da načeloma velja, da tako opustitev dolžnega ukrepanja, kakor tudi neutemeljena začasna odredba lahko ogrozita koristi otroka, vendar je glede na izvedene dokaze pravilno dalo prednost takojšnemu ukrepanju.
nagrada izvedenca - nastanek pravice do nagrade in povračila stroškov - navzočnost strank pri ogledu - ogled brez navzočnosti strank
Izvedenec je ogled nedvomno opravil in je do povrnitve stroškov le tega upravičen. Ali je na ogled vabil tudi nasprotnega udeleženca oziroma zakaj ta na ogled ni pristopil, bo v nadaljevanju ugotavljalo sodišče prve stopnje, na pravice do nagrade iz tega naslova, pa navedeno ne vpliva.
OZ člen 50, 50/1. ZLNDL člen 1. ZPP člen 319, 319/1.
prodajna pogodba - ničnost - simuliran (navidezni) pravni posel - dejanska etažna lastnina - causa (kavza) - ugovor razsojene stvari (res iudicata)
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem izpodbijane sodbe, da zatrjevani razlogi za ničnost, ki bi utemeljevali primarni tožbeni zahtevek (izbrisna tožba) niso podani že zato, ker sporni prizidek - stanovanjski objekt s površino okrog 30 m2 v pogodbah, ni bil predmet pogodb, na katere meri tožbeni zahtevek. Predmet pogodbe je bil res solastniški delež do 1/2 na hiši kot ZK telesu II, vendar v vseh pogodbah tudi v naravi jasno in določno opredeljen. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za t. i. dejansko etažno lastnino, to je navidezno solastnino, ki je le vknjižena kot solastnina, dejansko pa je (bila) stvar v naravi in pravno razdeljena na posamezne dele.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00002831
KZ-1 člen 245, 245/1, 245/5.. ZKP člen 234, 234/3, 236, 236/1, 236/2, 238.
pranje denarja - subjektivni element kaznivega dejanja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dolžnost pričanja - zaslišanje priče
Za dokazanost t.i. subjektivne strani kaznivega dejanja pranja denarja po petem v zvezi s prvim odstavkom 245. člena KZ-1 izrecno zadostuje storilčeva možnost in zmožnost zavedanja o nezakonitosti pridobljenega denarja ali premoženja in ne šele dejanska zavest.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je predlog za oprostitev plačila sodne takse po pozivu na dopolnitev ostal nepopoln, ga je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).