Posamezen izdan sklep v stečajnem postopku je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa več s pritožbo zoper sklep o končanju stečajnega postopka, ker presoja upraviteljevega končnega poročila, potrebna za izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka, ni namenjena reviziji izdanih sklepov v stečajnem postopku.
razžalitev - krivdna odgovornost - nastanek škodnega dogodka - dokazno breme - dokazi in dokazovanje - dokazovanje izvedenec
Ob ugotovitvah izvedenca, da bi na zatrjevani način lopata le oplazila desno ramo in trebuh, levo stegno pa bi oplazila le pod pogojem, če bi tožnica naredila korak naprej, je sodišče utemeljeno zaključilo, da tožnici zatrjevanega nastanka poškodb ni uspelo dokazati.
Za zlorabo pravic je potrebno ugotoviti dolozno ravnanje stranke. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo ugovarjala pomanjkanje svoje pasivne legitimacije, tudi glede svojega zavarovanca (četudi je navedla kot razlog, da ni bil odgovoren za čiščenje voznega dela avtobusne postaje) ter je zavarovalno polico skupaj s splošnimi pogoji priložila odgovoru na tožbo. Zato drži, da bi se tožeča stranka lahko sama že takrat seznanila z obsegom zavarovalnega kritja. Tudi sicer je pogoj za zlorabo pravic po 7. členu OZ, da je ta povzročena namerno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00006904
KZ-1 člen 122, 122/1.
lahka telesna poškodba - dokazna ocena
Pritožnik si tako napačno razlaga, da je sodišče prve stopnje njegovi izpovedbi samo dodalo nekaj, česar pritožnik ni povedal, ampak je zgolj podalo razlago oziroma oceno vsebine njegove nadaljnje izpovedbe, zaradi česar se pokažejo pritožbena izvajanja v smeri protispisnosti kot neutemeljena. Sicer pa zagovornik spregleda, da sodišče prve stopnje izvedenega dokaza niti ni uporabilo kot podlago za ugotavljanje in presojo obstoja odločilnega dejstva prizadejane poškodbe oškodovanca, ampak je svoje zaključke v zvezi s tem oprlo predvsem na mnenje izvedenca medicinske stroke, izpovedbo oškodovanca in njegove žene.
ZFPPIPP člen 108, 108/3, 109, 109/1, 109/1-2, 112, 112/2, 112/2-1, 112/4, 112/4-2, 112/5, 112/9, 119, 120, 120/1, 120/2. URS člen 2, 14, 15, 22, 27, 49, 125, 156. ZSS člen 95. ZDT-1 člen 93. ZN člen 121. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
razrešitev upravitelja - suspenz stečajnega upravitelja - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja - svoboda dela - enakost pred zakonom - načelo pravne države
Stečajni upravitelj mora kot organ sodišča tudi navzven dajati videz, da je vreden pravnega zaupanja vseh udeležencev v postopku. Po oceni višjega sodišča zato zakonska določba, ki v točno določenih primerih posega v zagotovljeni položaj stečajnega upravitelja, ni v nasprotju s 15. in 27. členom Ustave. Obstoj suma, da je kakšna oseba storila kaznivo dejanje pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, predstavlja nedvomno okoliščino, ki ustvarja dvom v javno zaupanje, da taka oseba zagotavlja zakonitost dela v stečajnem postopku, v katerem je imenovana za to funkcijo.
institucionalno varstvo - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za izrek ukrepa - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - huda premoženjska škoda - milejši ukrep
Ogrožanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje ni hipotetično, pač pa pravilno in korektno utemeljeno na dogodkih, ki so se zgodili v preteklosti. Nasprotni udeleženec že vrsto let ponavlja dejanja, ki ogrožajo njegove sosede in njega samega. Že dvakrat je povzročil poplavo in s tem hudo premoženjsko škodo v stanovanju, v katerem živi, in v stanovanju pod njim. Da posluša glasno glasbo in tudi drugače s prekomernim hrupom moti stanovalce bloka, so izpovedale tri priče. Da se nasprotni udeleženec sprehaja in teče po sredini prometne ceste, hodi po železniških tirih in nevarno vozi kolo, pritožbi ne izpodbijata.
Nasprotni udeleženec je nekritičen do svojega zdravstvenega stanja in ga samovoljno opušča. Da bo imela terapija učinek, je potrebno dolgotrajnejše jemanje zdravil, kar se bo lahko zagotovilo le v okviru institucionalnega varstva, ko bo ves čas nadzorovan v smeri jemanja ustrezne terapije.
V primeru umika tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo in v primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave se sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje odmeri s količnikom 1 (tar. št. 1112 ZST-1).
načelo enakega varstva pravic v postopku - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - prošnja za podaljšanje roka - načelo koncentracije postopka - načelo ekonomičnosti
Naloga sodišča je, da najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka in strankino pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialno pravilno sodbo.
Četudi že navedene kršitve dolžničine sodelovalne dolžnosti povsem zadostujejo za ustavitev postopka odpusta, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tudi, da je dolžnica s svojimi ravnanji v postopku odpusta obveznosti nedvoumno izkazovala, da nima namena poskrbeti niti za delno poplačilo upnikov in da se nasprotno trudi le, da upniki iz njenih tekočih prihodkov ne bi ničesar prejeli.
Odnos med upraviteljem in dolžnikom je vendarle strogo profesionalen odnos, v katerem imajo uradni kontakti določeno težo, in je zato razumno pričakovati, da bodo upravitelji vsaj za pomembnejše zadeve uporabljali naslov za sprejemanje poštnih pošiljk. Zaključek prvostopnega sodišča, da sklicevanje dolžnice na polomljen nabiralnik ne more predstavljati relevantnega razloga za nesprejemanje pisemskih pošiljk, je bil zato povsem pravilen. Dolžnica je bila dolžna poskrbeti za ustrezen nabiralnik, če pa to ni bilo takoj mogoče, bi morala nemudoma obvestiti upraviteljico, da začasno na poštnem naslovu ni dosegljiva in predlagati drugačno komunikacijo. Zagotavljanje lastne dosegljivosti upravitelju je izključna dolžnikova dolžnost.
Pritožnica upravičeno izpostavlja ne le, da je posredovala relevantne EMŠO, ampak tudi, da je bilo (v skladu s 5. alinejo drugega odstavka 12. člena ZST-1) podano (njeno oziroma njenih družinskih članov) soglasje, da lahko z namenom ugotavljanja njenega in materialnega položaja njenih družinskih članov sodišče po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Navedeno bi moralo sodišču prve stopnje nedvomno zadostovati za pridobitev vseh tistih ostalih relevantnih podatkov (in nenazadnje tudi samih davčnih številk), za katere ocenjuje, da z njimi ne razpolaga, a jih za odločitev potrebuje. Zato sicer ugotovljena tožničina opustitev ne more biti razlog za zaključek, da njen predlog ni primeren za obravnavo, in za posledično odločitev o njegovem zavrženju, ki se kaže kot nesorazmeren oziroma neutemeljen ukrep.
stečajni postopek - prisilna poravnava - kratkoročna plačilna nesposobnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - finančno prestrukturiranje - načrt finančnega prestrukturiranja - določitev roka - izvedenec - izvedensko mnenje - listinska dokumentacija - materialno procesno vodstvo - stopnja verjetnosti - pravila o dokaznem bremenu - pravno varstvo
ZPP daje izvedencu pravico, da od sodišča oziroma od stranke zahteva določena pojasnila. Smisel te njegove aktivnosti (ki ga legitimira kot sodnikovega pomočnika) je mogoče primerjati s smislom materialnega procesnega vodstva in se nanaša na vprašanja, ki zadevajo pravila znanosti, stroke in izkušenj. Izvedenec lahko poda ustrezno pobudo, kadar meni, da je treba ugotoviti določene okoliščine, ker si brez njih ne more ustvariti mnenja. Gre za izvedenčevo razjasnjevalno dolžnost oziroma izvedenčevo materialno procesno vodstvo (drugi odstavek 252. člena ZPP).
poslovna goljufija - oprostilna sodba - preslepitveni namen
Iz izvedenega dokaznega postopka namreč izhaja, da obtoženka ni podajala kakšnih lažnih trditev, saj je predstavnici oškodovane družbe že na prvem sestanku dne 22. 12. 2012 odkrito razkrila, katero blago je dejansko prodala naprej in jim kupnine zanj ni izročila, prav tako pa je tudi razkrila, da ima finančne težave, zaradi katerih blaga ne more plačati ter jim obljubila plačilo, ko ji bo to finančno stanje dopuščalo. V nadaljevanju sodelovanja se oškodovani družbi tudi ni izogibala, ampak se jim je tudi sama javljala, pojasnjevala finančno stanje in razloge za neplačilo. V skladu z novejšo sodno prakso namreč za zaključek, da storilec ravna s preslepitvenim namenom, da bodo obveznosti izpolnjene, ne zadostuje zgolj dejstvo, da storilec naročenega in dobavljenega blaga ne plača v dogovorjenem roku, ampak gre ob odsotnosti ostalih okoliščin zgolj za neizpolnitev civilnopravnih obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00002502
ZZZDR člen 106, 106/2, 106/6, 123, 131c. ZIZ člen 270, 272. ZPP člen 411.
začasne odredbe v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasna določitev preživnine - nujno preživljanje otroka - priznanje pravice za nazaj - začasna določitev stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - stiki na centru za socialno delo - vsebina regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop - izvršilno sredstvo - pravno sredstvo
Sodišče prve stopnje je začasno preživninsko obveznost dolžniku naložilo za čas po prejemu sklepa. Pojasnilo je, da sodišče z začasno odredbo ne prisoja preživninske obveznosti za nazaj, temveč le za čas od izdaje začasne odredbe dalje, da se otroku zagotovijo tekoča denarna sredstva za njegovo preživljanje, da se prepreči nenadomestljiva škoda. To stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Namen take začasne odredbe je namreč, da otrok dobi sredstva za preživljanje takoj in tekoče, in to pred končno odločitvijo o terjatvi. Smiselno je treba tudi v postopku zavarovanja upoštevati določbo 131.c člena ZZZDR, ki določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino, kar pomeni, da se začasna preživnina lahko določi od trenutka, ko je bil vložen predlog za začasno odredbo, če starš ne prispeva k preživljanju otroka in je izkazan obstoj nepopravljive ali težko popravljive škode.
Pri izdaji začasnih odredb v družinski sporih je treba postopati restriktivno. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje naložilo upnici obveznost, da se je dolžna vključiti v socialnovarstveno storitev osebne pomoči pri CSD.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da načeloma velja, da tako opustitev dolžnega ukrepanja, kakor tudi neutemeljena začasna odredba lahko ogrozita koristi otroka, vendar je glede na izvedene dokaze pravilno dalo prednost takojšnemu ukrepanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00002831
KZ-1 člen 245, 245/1, 245/5.. ZKP člen 234, 234/3, 236, 236/1, 236/2, 238.
pranje denarja - subjektivni element kaznivega dejanja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dolžnost pričanja - zaslišanje priče
Za dokazanost t.i. subjektivne strani kaznivega dejanja pranja denarja po petem v zvezi s prvim odstavkom 245. člena KZ-1 izrecno zadostuje storilčeva možnost in zmožnost zavedanja o nezakonitosti pridobljenega denarja ali premoženja in ne šele dejanska zavest.
nagrada izvedenca - nastanek pravice do nagrade in povračila stroškov - navzočnost strank pri ogledu - ogled brez navzočnosti strank
Izvedenec je ogled nedvomno opravil in je do povrnitve stroškov le tega upravičen. Ali je na ogled vabil tudi nasprotnega udeleženca oziroma zakaj ta na ogled ni pristopil, bo v nadaljevanju ugotavljalo sodišče prve stopnje, na pravice do nagrade iz tega naslova, pa navedeno ne vpliva.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je predlog za oprostitev plačila sodne takse po pozivu na dopolnitev ostal nepopoln, ga je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
OZ člen 50, 50/1. ZLNDL člen 1. ZPP člen 319, 319/1.
prodajna pogodba - ničnost - simuliran (navidezni) pravni posel - dejanska etažna lastnina - causa (kavza) - ugovor razsojene stvari (res iudicata)
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem izpodbijane sodbe, da zatrjevani razlogi za ničnost, ki bi utemeljevali primarni tožbeni zahtevek (izbrisna tožba) niso podani že zato, ker sporni prizidek - stanovanjski objekt s površino okrog 30 m2 v pogodbah, ni bil predmet pogodb, na katere meri tožbeni zahtevek. Predmet pogodbe je bil res solastniški delež do 1/2 na hiši kot ZK telesu II, vendar v vseh pogodbah tudi v naravi jasno in določno opredeljen. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za t. i. dejansko etažno lastnino, to je navidezno solastnino, ki je le vknjižena kot solastnina, dejansko pa je (bila) stvar v naravi in pravno razdeljena na posamezne dele.
V tem sporu tožnik od toženk zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ju ti povzročili zaradi nepravilnega plačevanja prispevkov za socialno varnost. Čeprav naj bi tožnikova plača, ki jo je prejel v tuji valuti, omogočala odmero invalidske pokojnine od višje pokojninske osnove, mu je bila ta odmerjena od mnogo nižje osnove. Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi morali toženki po septembru 1992 plačati mesečne prispevke od dejansko izplačane devizne plače, saj za to ni pravne podlage. Ob pravilni dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da si je tožnik pri prejemanju plače v tuji valuti v času od 13. 9. 1992 do 31. 12. 1992 sam uredil pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po 1. 1. 1993 pa je dolžnost zagotavljanja socialnega zavarovanja prevzelo podjetje drugotožene stranke s plačevanjem prispevkov po najnižji zavarovalni osnovi, kar je drugotožena stranka tudi izpolnila, toženkama ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.