pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pridržanje v socialnovarstvenem zavodu brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstveni zavod
Problem prezasedenosti varovanih oddelkov socialno varstvenih zavodov je sodiščem znan in nanj opozarjajo pristojne institucije. Vsekakor pa problem prezasedenosti ni razlog, da sodišče ne bi upoštevalo zakonodaje in ne bi izdajalo odločb o sprejemu oseb, ki tako obravnavo potrebujejo, v varovani oddelek socialno varstvenih zavodov.
odgovor na tožbo - zavrženje vloge - zadostno število izvodov
ZPP v šestem odstavku 108. člena določa, da v primeru, če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vlog ali prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže. Toženi stranki sodišču v postavljenem roku nista posredovali vlog v zadostnem številu izvodov, zato je sodišče prve stopnje pravilno odgovor na tožbo zavrglo.
obnova postopka - predlog - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pravica do izjave stranke je vezana na pravilnost vročanja sodnih pisanj stranki (da se z njimi lahko seznani oziroma, nanje lahko odgovori), ne pa na vprašanja v zvezi z vročanjem pisanj strank sodišču. Dejstvo, da naj bi do napake prišlo na strani pošte, zato ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP.
stroški postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju postopka
V obravnavani zadevi sta na pasivni strani nastopala dva toženca. Iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da toženi stranki plača pravdne stroške. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o odmeri pravdnih stroškov pa je razvidno, da je sodišče prve stopnje stroške odmerilo (izračunavalo) le za enega od tožencev. S tem je podano nasprotje med izrekom, ki tožeči stranki nalaga povrnitev stroškov toženi stranki, to je obema tožencema, in obrazložitvijo, iz katere izhaja, da so bili stroški priznani le enemu izmed tožencev, pri čemer ni mogoče razbrati kateremu od njiju. Zato se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - začasna odredba o dodelitvi otroka - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - otrokova korist - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga
Če pride do razpada starševske zveze, je začasna sodna ureditev stikov med otrokom in tistim od staršev, ki z njim ne biva, nujno potrebna v vseh tistih primerih, ko starša ne (z)moreta sama doseči dogovora in grozi, da bo stanje neurejenih stikov ali celo njihova odsotnost vodila v odtujitev med otrokom in staršem, s katerim ne živi, to pa, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ni v otrokovo korist.
Povsem drugačna logika pa velja glede izdajanja začasnih odredb med postopkom glede zaupanja v vzgojo in varstvo. Ta se ne izda, razen če otroku grozi nevarnost in velika škoda, kar pa v obravnavanem primeru ni izkazano.
Sodišče prve stopnje je na podlagi tožnikove izjave o premoženjskem stanju ugotovilo, da je tožnik samska oseba, ter da prejema pokojnino v mesečnem znesku 667,00 EUR, drugega premoženja nima, mesečno pa razpolaga z zneskom neto minimalne plače. Zato je zaključilo, da pri tožniku niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, saj tožnikov povprečni mesečni dohodek znaša več kot dvakratnik minimalnega dohodka 585,12 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi bilo ob povprečnem mesečnem dohodku in visokih finančnih obveznostih s plačilom sodne takse v enkratnem znesku 441,70 EUR ogroženo tožnikovo preživljanje. Ker pa tožnik prejema mesečni dohodek iz naslova pokojnine v znesku 667,00 EUR, mu je na podlagi drugega odstavka 11. člena ZST-1 omogočilo obročno plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002804
OZ člen 190. SPZ člen 48. ZPSPP člen 14, 17. ZPP člen 214, 214/2.
spor majhne vrednosti - najem poslovnih prostorov - vlaganja najemnika - obogatitveno načelo - trditveno breme - domneva priznanja dejstev
Tožena stranka je obstoj dogovora izrecno zatrjevala, zato ni mogoče šteti, da je njegov ne-obstoj konkludentno priznala.
Vlagatelj je lastniku nepremičnine dolžan vrniti le toliko, za kolikor je obogaten, oziroma toliko, kolikor je zaradi vlaganj prikrajšanega nepremičnina več vredna. Obogatitev (večvrednost nepremičnine) torej ni nujno enaka temu, kar je prikrajšani dal (vrnitveni princip).
Vlaganja, ki jih je imel najemnik zato, da je poslovni prostor sploh lahko uporabil za pogodbeno dogovorjen namen in vlaganja, s katerimi se poslovni prostor v takem stanju vzdržuje, gredo po omenjenih določbah ZPSPP v breme najemodajalca. Vendar pa ima najemnik pravico zahtevati njihovo povračilo le v primeru, da je dal (preden je vlaganja izvedel sam) najemodajalcu primeren rok za potrebno ureditev ali pospravilo poslovnega prostora, a najemodajalec tega ni storil.
Tožnik je do povračila stroškov vložene tožbe za oba dela tožbenega zahtevka (v zvezi z nezakonitostjo odpovedi in regresom za letni dopust) upravičen na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP, ker je bila tožba v konkretnem primeru potrebna, tožena stranka pa je izpolnila tožbeni zahtevek (oziroma o izpolnitvi obvestila tožnika) po vložitvi tožbe.
ZIZ člen 273, 273/1. ZZK-1 člen 68, 68/1, 73, 73/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - vrste začasnih odredb - namen zavarovanja z začasno odredbo - zaznamba vrstnega reda - učinki zaznambe vrstnega reda
Predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve posameznih nepremičnin je upnik vložil po tistem, ko je bila v zemljiški knjigi pri teh nepremičninah že vpisana zaznamba vrstnega reda v korist družbe A. d. o. o. Upoštevajoč določila 73. člena ZZK-1 pa začasna odredba, tudi če bi postala pravnomočna, po vknjižbi lastninske pravice spornih nepremičnin v korist družbe A. d. o. o. od vknjižbe ne bi mogla imeti več nobenih koristnih učinkov za upnika. Zato predlagana začasna odredba ne more ščititi nobenih upnikovih zahtevkov več.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-7.. ZZDT-1 člen 4.. ZZSDT člen 25.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - dovoljenje za sezonsko delo
Sezonsko delo je tipično za gostinstvo in turizem, do njega pa lahko pride tudi v dejavnosti letalskega prometa, ki ga opravlja tožena stranka.
Iz definicije sezonskega dela iz 4. člena ZZDT-1 oziroma 28. člena sedaj veljavnega ZZSDT izhaja, da gre pri sezonskem delu za znatno povečan obseg potrebe po delavcih, kar pomeni, da ne izključuje možnosti, da se določeno delo opravlja tudi izven sezone, v sezoni pa, zaradi posebnosti te dejavnosti, pride do povečane potrebe po opravljanju tega dela. Sezonsko pogojena potreba po zaposlovanju dodatnih delavcev je zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja sezonskega dela, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki sta jo stranki sklenili za čas od 30. 3. 2014 do 25. 10. 2014, ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom, saj je obstajal v pogodbi naveden razlog za sklenitev takšne pogodbe, to je opravljanje sezonskega dela. Če se čas, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi ne ujema povsem natančno s poletno sezono, tudi ne vpliva na zakonitost sklenitve pogodbe.
ZDR-1 člen 72, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZGD-1 člen 290, 290/8.
individualna pogodba o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - direktor
Pravdni stranki sta se v 17. členu pogodbe o zaposlitvi dogovorili, da lahko tožena stranka enostransko odpokliče izvršnega direktorja in odpove pogodbo s pisnim obvestilom ter brez odpovednega roka, med drugim v primeru, če tožnik huje krši svoje obveznosti. To pomeni, da odpoklic s funkcije izvršnega direktorja kot statusnopravni akt na podlagi osmega odstavka 290. člena ZGD-1 ne pomeni tudi avtomatičnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja, saj je potreben še nadaljnji ukrep. V pogodbi o zaposlitvi je sicer zapisano "pisno obvestilo", ki pa ne izključuje možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev, in sicer, da tožnik ni bil podpisnik tripartitne pogodbe, da mu pogodba ni nalagala nobenih obveznosti, da ni bil njen skrbnik, da je sodeloval le pri realizaciji ideje o zavarovanju kredita družbe, da je še pred predvidenim prenehanjem veljavnosti pogodbe nastopil zaposlitev v drugi družbi, kjer je bil zaposlen še v času nastanka tožene stranke v marcu 2010 in da je ob nastopu funkcije izvršnega direktorja tožene stranke v novembru 2011 prevzel vse veljavne pogodbe, med katerimi pa tripartitne pogodbe ni bilo, pravilno zaključilo, da tožnik s tripartitno pogodbo, njeno (podaljšano) veljavnostjo in obveznostmi tožene stranke ni bil seznanjen. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR-1 člen 200, 200/4.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/1-4.
plača - dodatek za nevarne naloge - slovenska vojska - vojak - misija
Glede na naloge, ki jih je tožnik dejansko opravljal v spornem obdobju na misiji v D., je šlo za bojno delovanje, pri čemer (glede na možne posledice oboroženih spopadov) zadostuje, da so se dvakrat na mesec vršili stiki z ognjenim delovanjem. Zato je tožnik upravičen do višjega dodatka za nevarne naloge, ker je izpolnjen pogoj za priznanje te pravice iz 4. točke prvega odstavka 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Ker je tožena stranka tožniku za to obdobje tožniku izplačala dodatek le v višini 1.000,00 EUR mesečno, je tožnik upravičen do razlike dodatka do višine 1.500,00 EUR.
ZDR člen 72.. ZDR-1 člen 115.. OZ člen 58, 76, 79.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prokurist - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši - obveščanje delodajalca
ZDR v 72. členu določa, da stranki lahko drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s taksativno naštetimi vprašanji (med katerimi je tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi), če takšno pogodbo sklepa poslovodna oseba ali prokurist. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 10. 2011, ki je hkrati tudi pogodba o opravljanju prokure, to tudi storili. V 1. točki 16. člena sta se dogovorili, da tožnici mandat (med drugim) preneha na podlagi odpoklica s strani pristojnega organa družbe, v 2. točki 16. člena pa, da tožničino delovno pravno razmerje pri toženi stranki traja do prenehanja njene funkcije prokuristke v družbi. Na podlagi navedenih določil je ob pravilni uporabi materialnega prava možen le zaključek, da je sočasno z odpoklicem tožnice s funkcije prokuristke tožene stranke prenehala tudi njena pogodba o zaposlitvi.
Gglede na specifične okoliščine obravnavane zadeve (tj. da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo iz razlogov na njeni strani ter da ji je delovno razmerje brez odpovednega roka prenehalo zato, ker ji je prenehalo istočasno z odpoklicem s funkcije prokuristke) ni mogoče sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da bi tožnica posebno pravno varstvo pred odpovedjo po prvem odstavku 115. člena ZDR-1 uživala le v primeru, če bi toženo stranko o nosečnosti obvestila, še preden je izvedela, da je to dejstvo postalo pravno relevantno. Pri presoji zakonitosti prenehanja obravnavane pogodbe o zaposlitvi sta bistveni vprašanji, kdaj je tožnica izvedela, da je dejstvo, da je noseča, postalo pravno pomembno (to je lahko bilo ob vročitvi obvestila o odpoklicu s funkcije prokuristke ali pred vročitvijo tega obvestila), in ali je toženo stranko z nosečnostjo seznanila takoj zatem (oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh). Le v tem primeru je namreč zadostila zahtevi po skrbnem obveščanju delodajalca iz četrtega odstavka 115. člena ZDR-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - pobotni ugovor
Za veljavnost pogodbe o zaposlitvi ni določena pisna oblika, zato delavec in delodajalec lahko veljavno skleneta in izvršujeta tudi ustne dogovore glede posameznih elementov pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka v pritožbi zmotno navaja, da je imela tožnikovo plačo pravico enostransko znižati, ker mu jo je v preteklosti tudi enostransko zviševala. Stranki sta se namreč z vsakokratnim (ustnim) dogovorom o povišanju plače strinjali (tožena stranka je tožniku že vrsto let izplačevala višjo plačo od pogodbeno dogovorjene, s čimer se je ta strinjal), glede znižanja plače pa takšnega dogovora očitno ni bilo. Ob ugotovitvah, da je tožena stranka plačo, do katere bi bil tožnik upravičen na podlagi ustnega dogovora, v mesecih junij, julij in avgust 2013 znižala na minimalno plačo (to med strankama ni bilo sporno), pri čemer je do tega znižanja prišlo na podlagi enostranske odločitve tožene stranke kot tožnikovega delodajalca, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo to znižanje nezakonito.
Pritožbeno sodišče je že v več primerljivih zadevah zavzelo stališče, da je pri presoji, ali je bila izredna odpoved s strani delavca po določbi 111. člena ZDR-1 zakonita, pomembno le, da je na strani delodajalca podan razlog iz prvega odstavka 111. člena ZDR-1, sodišču pa pri tem ni treba posebej ugotavljati, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
V tem individualnem delovnem sporu tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek za obračun in plačilo razlike v plači za določeno obdobje. Zatrjeval je, da je tožena stranka v spornem obdobju pri izračunu njegove plače upoštevala prenizek količnik delovnega mesta, bodisi prenizko izhodiščno plačo. Sodišče prve stopnje je pravilno za celotno vtoževano obdobje upoštevalo izhodiščno plačo, kot je bila dogovorjena s socialnimi partnerji (za obdobje od februarja do decembra 2009 v višini 705,25 EUR, za obdobje od januarja do novembra 2010 v višini 717,94 EUR in za obdobje od decembra 2010 dalje v višini 615,47 EUR), ter v tistih vseh obdobjih, ko je veljala nižja izhodiščna plača od 742,37 EUR, upoštevalo višji količnik delovnega mesta (5,709 namesto 5,190).
Pravdni stranki Dogovoru z dne 15. 3. 2004 nista podelili trajne pravne veljave (vsaj v delu, v katerem je določena izhodiščna plače, ne). V nasprotnem primeru bi bili kasneje sklenjeni dogovori o spremembi izhodiščne plače brez pomena. Ker pa se je tožena stranka s socialnimi partnerji kljub Dogovoru z dne 15. 3. 2004 dogovarjala za drugačno (višjo) izhodiščno plačo, je šteti, da so ti dogovori veljavni in je potrebno upoštevati izhodiščno plačo v višini, kot je bila v njih dogovorjena, ne pa višino, ki izhaja iz Dogovora z dne 15. 3. 2004.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnikovo ravnanje predstavlja kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ki v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 pomeni utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Z očitanim dejanjem (spanje na delovnem mestu med delovnim časom) je namreč tožnik kršil 7. člen 10. poglavja Navodil za delo varnostnika tožene stranke, ki določa, da morajo biti delavci na delovnem mestu urejeni, spočiti, prisebni in trezni, ter da spanje na delovnem mestu ni dovoljeno in se šteje kot hujša kršitev delovnih obveznosti. Tožnik je posledično kršil tudi 34. člen ZDR-1, ker ni upošteval navodil in zahtev tožene stranke, da ni dovoljeno spati na delovnem mestu. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ocenilo, da je primerno denarno povračilo v predmetni zadevi v višini treh povprečnih mesečnih plač tožnika. Pri tem je ustrezno upoštevalo vsa odločilna dejstva za odmero odškodnine po veljavnem zakonu, in sicer delovno dobo tožnika pri delodajalcu, njegovo starost, poklic in izobrazbo ter njegove zaposlitvene možnosti. Takšna presoja pravilno upošteva dejstvo, da je bil tožnik ob prenehanju delovnega razmerja star 32 let, da je bil pri toženi stranki zaposlen komaj dve leti in ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri, njegovo brezposelnost v času odločanja ter da izrazite aktivnosti pri iskanju zaposlitve ni pokazal.
ZPP člen 154, 165, 165-1, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 365, 365-3. - člen 11.
razsojena stvar (res iudicata) - priznana terjatev v stečajnem postopku - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroški postopka - terjatev na plačilo stroškov postopka - načelo ne bis in idem
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja.
Ker je bila v stečajnem postopku priznana tudi stroškovna terjatev tožeče stranke sodišče prve stopnje o teh stroških ne bi smelo ponovno odločati.