CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006179
OZ člen 62, 62/2, 352, 352/1, 352/2, 353.. ZDR-1 člen 182, 182/1.. ZPP člen 314.. KZ-1 člen 229.
odškodninska odgovornost delodajalca - subjektivni in objektivni zastaralni rok - delna sodba - premoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je zgolj pavšalno navedlo, da je bila tožeča stranka 20. 12. 2012 seznanjena tudi z domnevnima povzročiteljema škode, zato je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno Tožeča stranka je podala konkretne navedbe in dokazne predloge v zvezi s tem, kdaj je zvedela za povzročitelja škode, vendar sodišče prve stopnje dejstev v tej smeri ni ugotavljalo in predlaganih dokazov ni izvedlo. Glede na to, da objektivni zastaralni rok ob vložitvi tožbe še ni potekel, je pravilnost končne odločitve v tem sporu odvisna od presoja teka subjektivnega zastaralnega roka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - pobotni ugovor
Za veljavnost pogodbe o zaposlitvi ni določena pisna oblika, zato delavec in delodajalec lahko veljavno skleneta in izvršujeta tudi ustne dogovore glede posameznih elementov pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka v pritožbi zmotno navaja, da je imela tožnikovo plačo pravico enostransko znižati, ker mu jo je v preteklosti tudi enostransko zviševala. Stranki sta se namreč z vsakokratnim (ustnim) dogovorom o povišanju plače strinjali (tožena stranka je tožniku že vrsto let izplačevala višjo plačo od pogodbeno dogovorjene, s čimer se je ta strinjal), glede znižanja plače pa takšnega dogovora očitno ni bilo. Ob ugotovitvah, da je tožena stranka plačo, do katere bi bil tožnik upravičen na podlagi ustnega dogovora, v mesecih junij, julij in avgust 2013 znižala na minimalno plačo (to med strankama ni bilo sporno), pri čemer je do tega znižanja prišlo na podlagi enostranske odločitve tožene stranke kot tožnikovega delodajalca, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo to znižanje nezakonito.
Pritožbeno sodišče je že v več primerljivih zadevah zavzelo stališče, da je pri presoji, ali je bila izredna odpoved s strani delavca po določbi 111. člena ZDR-1 zakonita, pomembno le, da je na strani delodajalca podan razlog iz prvega odstavka 111. člena ZDR-1, sodišču pa pri tem ni treba posebej ugotavljati, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
V tem sporu tožnik od toženk zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ju ti povzročili zaradi nepravilnega plačevanja prispevkov za socialno varnost. Čeprav naj bi tožnikova plača, ki jo je prejel v tuji valuti, omogočala odmero invalidske pokojnine od višje pokojninske osnove, mu je bila ta odmerjena od mnogo nižje osnove. Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi morali toženki po septembru 1992 plačati mesečne prispevke od dejansko izplačane devizne plače, saj za to ni pravne podlage. Ob pravilni dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da si je tožnik pri prejemanju plače v tuji valuti v času od 13. 9. 1992 do 31. 12. 1992 sam uredil pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po 1. 1. 1993 pa je dolžnost zagotavljanja socialnega zavarovanja prevzelo podjetje drugotožene stranke s plačevanjem prispevkov po najnižji zavarovalni osnovi, kar je drugotožena stranka tudi izpolnila, toženkama ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnikovo ravnanje predstavlja kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ki v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 pomeni utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Z očitanim dejanjem (spanje na delovnem mestu med delovnim časom) je namreč tožnik kršil 7. člen 10. poglavja Navodil za delo varnostnika tožene stranke, ki določa, da morajo biti delavci na delovnem mestu urejeni, spočiti, prisebni in trezni, ter da spanje na delovnem mestu ni dovoljeno in se šteje kot hujša kršitev delovnih obveznosti. Tožnik je posledično kršil tudi 34. člen ZDR-1, ker ni upošteval navodil in zahtev tožene stranke, da ni dovoljeno spati na delovnem mestu. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002665
ZPP člen 180, 180/1, 453. OZ člen 619.
sklepčnost tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - nepotreben dokaz - prekluzija - postopek v sporu majhne vrednosti - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - presoja sklepčnosti tožbe
Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so v njej navedena, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ocenilo, da je primerno denarno povračilo v predmetni zadevi v višini treh povprečnih mesečnih plač tožnika. Pri tem je ustrezno upoštevalo vsa odločilna dejstva za odmero odškodnine po veljavnem zakonu, in sicer delovno dobo tožnika pri delodajalcu, njegovo starost, poklic in izobrazbo ter njegove zaposlitvene možnosti. Takšna presoja pravilno upošteva dejstvo, da je bil tožnik ob prenehanju delovnega razmerja star 32 let, da je bil pri toženi stranki zaposlen komaj dve leti in ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri, njegovo brezposelnost v času odločanja ter da izrazite aktivnosti pri iskanju zaposlitve ni pokazal.
V tem individualnem delovnem sporu tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek za obračun in plačilo razlike v plači za določeno obdobje. Zatrjeval je, da je tožena stranka v spornem obdobju pri izračunu njegove plače upoštevala prenizek količnik delovnega mesta, bodisi prenizko izhodiščno plačo. Sodišče prve stopnje je pravilno za celotno vtoževano obdobje upoštevalo izhodiščno plačo, kot je bila dogovorjena s socialnimi partnerji (za obdobje od februarja do decembra 2009 v višini 705,25 EUR, za obdobje od januarja do novembra 2010 v višini 717,94 EUR in za obdobje od decembra 2010 dalje v višini 615,47 EUR), ter v tistih vseh obdobjih, ko je veljala nižja izhodiščna plača od 742,37 EUR, upoštevalo višji količnik delovnega mesta (5,709 namesto 5,190).
Pravdni stranki Dogovoru z dne 15. 3. 2004 nista podelili trajne pravne veljave (vsaj v delu, v katerem je določena izhodiščna plače, ne). V nasprotnem primeru bi bili kasneje sklenjeni dogovori o spremembi izhodiščne plače brez pomena. Ker pa se je tožena stranka s socialnimi partnerji kljub Dogovoru z dne 15. 3. 2004 dogovarjala za drugačno (višjo) izhodiščno plačo, je šteti, da so ti dogovori veljavni in je potrebno upoštevati izhodiščno plačo v višini, kot je bila v njih dogovorjena, ne pa višino, ki izhaja iz Dogovora z dne 15. 3. 2004.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pridržanje v socialnovarstvenem zavodu brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstveni zavod
Problem prezasedenosti varovanih oddelkov socialno varstvenih zavodov je sodiščem znan in nanj opozarjajo pristojne institucije. Vsekakor pa problem prezasedenosti ni razlog, da sodišče ne bi upoštevalo zakonodaje in ne bi izdajalo odločb o sprejemu oseb, ki tako obravnavo potrebujejo, v varovani oddelek socialno varstvenih zavodov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00002767
OZ člen 155, 155/1, 299, 299/1, 378, 378/1. ZVPot člen 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 11a. URS člen 22. ZPP člen 149, 224, 224/1, 318, 318/1, 318/1-4, 351, 351/1, 358, 358-5. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 14. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4/1. Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 2, 6, 6/1, 9, 9/1, 9/1b.
odgovornost za izdelek - odškodnina - pravo, ki ga je potrebno uporabiti - tuja pravna oseba - vročanje v tujino - vročilnica - povratnica - javna listina - delna zamudna sodba - vzročna zveza - obstoj škode - odgovornost proizvajalca stvari z napako
Načelo evropskemu pravu zveste razlage nacionalnih predpisov nalaga sodišču, da si nacionalno pravo v okviru dopustnih razlagalnih pravil razloži tako, da je uporabljeno nacionalno pravo v skladu z evropskim sekundarnim pravom. Pritožbeno sodišče je v tem primeru to tudi storilo in prav zato prvega odstavka 155. člena OZ ni uporabilo. Utemeljenost zahtevka je presojalo na temelju 4. člena in nasl. ZVPot.
ZDR-1 člen 200, 200/4.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/1-4.
plača - dodatek za nevarne naloge - slovenska vojska - vojak - misija
Glede na naloge, ki jih je tožnik dejansko opravljal v spornem obdobju na misiji v D., je šlo za bojno delovanje, pri čemer (glede na možne posledice oboroženih spopadov) zadostuje, da so se dvakrat na mesec vršili stiki z ognjenim delovanjem. Zato je tožnik upravičen do višjega dodatka za nevarne naloge, ker je izpolnjen pogoj za priznanje te pravice iz 4. točke prvega odstavka 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Ker je tožena stranka tožniku za to obdobje tožniku izplačala dodatek le v višini 1.000,00 EUR mesečno, je tožnik upravičen do razlike dodatka do višine 1.500,00 EUR.
ZPP člen 154, 165, 165-1, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 365, 365-3. - člen 11.
razsojena stvar (res iudicata) - priznana terjatev v stečajnem postopku - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stroški postopka - terjatev na plačilo stroškov postopka - načelo ne bis in idem
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja.
Ker je bila v stečajnem postopku priznana tudi stroškovna terjatev tožeče stranke sodišče prve stopnje o teh stroških ne bi smelo ponovno odločati.
podjemna pogodba - znižanje plačila - jamčevanje za stvarne napake - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - dodaten rok za izpolnitev - stvarne napake na opravljenih delih - pobotni ugovor - odprava stvarne napake - pobot stroškov
Tožena stranka je od tožnika večkrat zahtevala odpravo iste napake, pa je slednji ni uspel odkriti niti odpraviti. Zahtevati od tožene stranke, da bi tožniku tudi po tem, ko je napako odkril drug serviser, še enkrat omogočila njeno odpravo, bi bilo pretirano.
Za utemeljenost zahtevka za znižanje plačila bi tožena stranka morala podati trditve o tem, koliko bi bil servis, ki ga je tožeča stranka opravila, vreden, če bi slednja odkrila počeno tesnilo (oziroma puščanje tesnila) in koliko je ta isti servis vreden, v posledici dejstva, da ji to ni uspelo (nesporno je tožeča stranka določene servisne storitve kljub temu opravila).
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - preživnina - določitev preživnine - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - stiki - otrokova korist - volja otroka - izvedensko mnenje - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
V družinskih zadevah je treba upoštevati korist otroka v vseh razmerah in položajih, v katerih je otrok udeležen ali prizadet. Sodišče prve stopnje je korist otroka ugotavljalo s pomočjo dveh strokovnjakov, in sicer izvedenke klinično psihološke stroke in centra za socialno delo. Upoštevalo je tudi otrokovo željo, saj je ugotovilo, da je deklica dovolj zrela in sposobna jasno izraziti svojo željo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002749
OZ člen 102, 102/1, 102/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 365, 365-3.
izpolnitev obveznosti - ugovor ogroženosti - stečajni postopek - negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke - prodajna pogodba - premoženjske razmere - stroški postopka - dvostranska pogodba
Bistven vsebinski pogoj za uveljavljanje ugovora ogroženosti po prvem odstavku 102. člena OZ je nastop negotovosti nasprotne izpolnitve v času, ko mora izpolniti tista stranka, ki v skladu s pogodbenim dogovorom izpolnjuje prva. To pomeni, da mora negotovost skladno s to določbo nastopiti po sklenitvi pogodbe.
napotitev na pravdo - navidezna prodajna pogodba - darilna pogodba
Ker dedinja ni podala celovite trditvene podlage, ki bi utemeljevala njeno trditev, da je ona resnični kupec in da ni prejela stanovanja od zapustnice kot darilo, je njena pravica manj verjetna. Dedinja mora zato dokazati, da stanovanja od zapustnice ni prejela kot darilo in je zato treba njo napotiti na pravdo.
OZ člen 154, 154/1, 174, 174/1, 179. ZVCP-1 člen 25, 40, 40/4.
odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - soodgovornost udeležencev - kolo z motorjem - avtomobil - nepremoženjska škoda - duševne bolečine za strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - premoženjska škoda - stroški prevoza - tuja pomoč
Pri presoji soodgovornosti je treba upoštevati, da je kolo z motorjem v razmerju do osebnega avtomobila v podrejenem položaju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002703
ZPP člen 196.
tožba na nedopustnost izvršbe - vlaganja v nepremičnino - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - pridobitev solastninske pravice z vlaganji - nova stvar - enotno sosporništvo - subjektivne meje pravnomočnosti
Če so bila vlaganja in dela, izvedena v času obstoja zunajzakonske skupnosti tožnice in M. K., tako obsežna, da so spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine, je tožnica na originaren način pridobila (so)lastninsko pravico na nepremičninah že, ko je prišlo do spremembe identitete nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002232
ZPP člen 319, 319/2.
materialna pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - res iudicata - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - sklenitev pogodbe - ničnost pogodbe - dogovor o ari - pogodbeni zahtevek - obogatitveni zahtevek - tožbeni predlog - sprememba istovetnosti zahtevka - pravna podlaga
Če je sodišče prve stopnje na podlagi predloženega dejanskega stanja zahtevek lahko obravnavalo tudi z vidika pravne podlage, ki jo pritožnik navaja v pritožbi, se pravnomočnost prve sodbe razteza tudi na ta sklop dejstev in nova tožba ni dopustna.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - neznatna škoda
Upnik mora za obstoj subjektivne nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ zatrjevati in dokazati konkretno dolžnikovo ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za upnikovo uspešno uveljavljanje denarne terjatve.
Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve solastnega dela nepremičnine tožene stranke. Pravica razpolaganja z nepremičnino je bistven del upravičenj lastnika, torej zanj takšen poseg pomeni prikrajšanje. Zato bi morala tožeča stranka navesti in dokazati, zakaj bi v konkretni zadevi za toženo stranko takšna omejitev predstavljala le neznatno škodo. Tega trditvenega (in dokaznega) bremena pa ni zmogla. V tej smeri namreč konkretnih navedb niti ni ponudila.
Tožeča stranka manjkajoče trditve lahko odpravi in s tem tudi nesklepčnost tožbe, sodišče pa jo je v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP na to dolžno pozvati in ji določiti rok za odpravo nesklepčnosti ter jo opozoriti na posledice, do katerih bi prišlo, če tako ne bo postopala.