redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnikovo ravnanje predstavlja kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ki v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 pomeni utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Z očitanim dejanjem (spanje na delovnem mestu med delovnim časom) je namreč tožnik kršil 7. člen 10. poglavja Navodil za delo varnostnika tožene stranke, ki določa, da morajo biti delavci na delovnem mestu urejeni, spočiti, prisebni in trezni, ter da spanje na delovnem mestu ni dovoljeno in se šteje kot hujša kršitev delovnih obveznosti. Tožnik je posledično kršil tudi 34. člen ZDR-1, ker ni upošteval navodil in zahtev tožene stranke, da ni dovoljeno spati na delovnem mestu. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002749
OZ člen 102, 102/1, 102/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 365, 365-3.
izpolnitev obveznosti - ugovor ogroženosti - stečajni postopek - negotovost izpolnitve obveznosti nasprotne stranke - prodajna pogodba - premoženjske razmere - stroški postopka - dvostranska pogodba
Bistven vsebinski pogoj za uveljavljanje ugovora ogroženosti po prvem odstavku 102. člena OZ je nastop negotovosti nasprotne izpolnitve v času, ko mora izpolniti tista stranka, ki v skladu s pogodbenim dogovorom izpolnjuje prva. To pomeni, da mora negotovost skladno s to določbo nastopiti po sklenitvi pogodbe.
ZDR člen 72.. ZDR-1 člen 115.. OZ člen 58, 76, 79.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prokurist - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši - obveščanje delodajalca
ZDR v 72. členu določa, da stranki lahko drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s taksativno naštetimi vprašanji (med katerimi je tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi), če takšno pogodbo sklepa poslovodna oseba ali prokurist. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 10. 2011, ki je hkrati tudi pogodba o opravljanju prokure, to tudi storili. V 1. točki 16. člena sta se dogovorili, da tožnici mandat (med drugim) preneha na podlagi odpoklica s strani pristojnega organa družbe, v 2. točki 16. člena pa, da tožničino delovno pravno razmerje pri toženi stranki traja do prenehanja njene funkcije prokuristke v družbi. Na podlagi navedenih določil je ob pravilni uporabi materialnega prava možen le zaključek, da je sočasno z odpoklicem tožnice s funkcije prokuristke tožene stranke prenehala tudi njena pogodba o zaposlitvi.
Gglede na specifične okoliščine obravnavane zadeve (tj. da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo iz razlogov na njeni strani ter da ji je delovno razmerje brez odpovednega roka prenehalo zato, ker ji je prenehalo istočasno z odpoklicem s funkcije prokuristke) ni mogoče sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da bi tožnica posebno pravno varstvo pred odpovedjo po prvem odstavku 115. člena ZDR-1 uživala le v primeru, če bi toženo stranko o nosečnosti obvestila, še preden je izvedela, da je to dejstvo postalo pravno relevantno. Pri presoji zakonitosti prenehanja obravnavane pogodbe o zaposlitvi sta bistveni vprašanji, kdaj je tožnica izvedela, da je dejstvo, da je noseča, postalo pravno pomembno (to je lahko bilo ob vročitvi obvestila o odpoklicu s funkcije prokuristke ali pred vročitvijo tega obvestila), in ali je toženo stranko z nosečnostjo seznanila takoj zatem (oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh). Le v tem primeru je namreč zadostila zahtevi po skrbnem obveščanju delodajalca iz četrtega odstavka 115. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006179
OZ člen 62, 62/2, 352, 352/1, 352/2, 353.. ZDR-1 člen 182, 182/1.. ZPP člen 314.. KZ-1 člen 229.
odškodninska odgovornost delodajalca - subjektivni in objektivni zastaralni rok - delna sodba - premoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je zgolj pavšalno navedlo, da je bila tožeča stranka 20. 12. 2012 seznanjena tudi z domnevnima povzročiteljema škode, zato je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno Tožeča stranka je podala konkretne navedbe in dokazne predloge v zvezi s tem, kdaj je zvedela za povzročitelja škode, vendar sodišče prve stopnje dejstev v tej smeri ni ugotavljalo in predlaganih dokazov ni izvedlo. Glede na to, da objektivni zastaralni rok ob vložitvi tožbe še ni potekel, je pravilnost končne odločitve v tem sporu odvisna od presoja teka subjektivnega zastaralnega roka.
Glede na nasprotujoče si trditve tožene stranke je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožniku, da mu tožena stranka dnevnic in potnih stroškov ni izplačala v celoti. Zato je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku tožnika in toženi stranki naložilo plačilo materialnih stroškov tako, kot izhaja iz izreka sodbe sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002665
ZPP člen 180, 180/1, 453. OZ člen 619.
sklepčnost tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - nepotreben dokaz - prekluzija - postopek v sporu majhne vrednosti - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - presoja sklepčnosti tožbe
Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so v njej navedena, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
Sodba je bila toženi stranki (preko pooblaščenke) vročena 8. 6. 2016. Pritožbeni rok 8 dni se je tako iztekel z dnem 16. 6. 2016, pritožbo pa je tožena stranka vložila dne 17. 6. 2016. Sodišče prve stopnje jo je z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito kot prepozno zavrglo (343. člen ZPP).
V tem individualnem delovnem sporu tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek za obračun in plačilo razlike v plači za določeno obdobje. Zatrjeval je, da je tožena stranka v spornem obdobju pri izračunu njegove plače upoštevala prenizek količnik delovnega mesta, bodisi prenizko izhodiščno plačo. Sodišče prve stopnje je pravilno za celotno vtoževano obdobje upoštevalo izhodiščno plačo, kot je bila dogovorjena s socialnimi partnerji (za obdobje od februarja do decembra 2009 v višini 705,25 EUR, za obdobje od januarja do novembra 2010 v višini 717,94 EUR in za obdobje od decembra 2010 dalje v višini 615,47 EUR), ter v tistih vseh obdobjih, ko je veljala nižja izhodiščna plača od 742,37 EUR, upoštevalo višji količnik delovnega mesta (5,709 namesto 5,190).
Pravdni stranki Dogovoru z dne 15. 3. 2004 nista podelili trajne pravne veljave (vsaj v delu, v katerem je določena izhodiščna plače, ne). V nasprotnem primeru bi bili kasneje sklenjeni dogovori o spremembi izhodiščne plače brez pomena. Ker pa se je tožena stranka s socialnimi partnerji kljub Dogovoru z dne 15. 3. 2004 dogovarjala za drugačno (višjo) izhodiščno plačo, je šteti, da so ti dogovori veljavni in je potrebno upoštevati izhodiščno plačo v višini, kot je bila v njih dogovorjena, ne pa višino, ki izhaja iz Dogovora z dne 15. 3. 2004.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00002656
ZPP člen 214, 214/1, 286b, 286b/1. ZFPPod člen 27, 27/1. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ZLNDL člen 3.
sprememba tožbe - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje gospodarske družbe - priznanje dejstev - priposestvovanje - dobroverna posest - zakonita posest - družbena lastnina - pravočasno grajanje procesnih kršitev - dobroverni in zakoniti posestnik - prodajna pogodba
Učinek priznanja dejstev iz prvega odstavka 214. člena ZPP se lahko razteza le na materialnopravno odločilna dejstva, torej tista, ki so podlaga določenega zahtevka ali ugovora.
ZDR-1 člen 200, 200/4.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/1-4.
plača - dodatek za nevarne naloge - slovenska vojska - vojak - misija
Glede na naloge, ki jih je tožnik dejansko opravljal v spornem obdobju na misiji v D., je šlo za bojno delovanje, pri čemer (glede na možne posledice oboroženih spopadov) zadostuje, da so se dvakrat na mesec vršili stiki z ognjenim delovanjem. Zato je tožnik upravičen do višjega dodatka za nevarne naloge, ker je izpolnjen pogoj za priznanje te pravice iz 4. točke prvega odstavka 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Ker je tožena stranka tožniku za to obdobje tožniku izplačala dodatek le v višini 1.000,00 EUR mesečno, je tožnik upravičen do razlike dodatka do višine 1.500,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00002767
OZ člen 155, 155/1, 299, 299/1, 378, 378/1. ZVPot člen 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 11a. URS člen 22. ZPP člen 149, 224, 224/1, 318, 318/1, 318/1-4, 351, 351/1, 358, 358-5. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 14. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4/1. Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 2, 6, 6/1, 9, 9/1, 9/1b.
odgovornost za izdelek - odškodnina - pravo, ki ga je potrebno uporabiti - tuja pravna oseba - vročanje v tujino - vročilnica - povratnica - javna listina - delna zamudna sodba - vzročna zveza - obstoj škode - odgovornost proizvajalca stvari z napako
Načelo evropskemu pravu zveste razlage nacionalnih predpisov nalaga sodišču, da si nacionalno pravo v okviru dopustnih razlagalnih pravil razloži tako, da je uporabljeno nacionalno pravo v skladu z evropskim sekundarnim pravom. Pritožbeno sodišče je v tem primeru to tudi storilo in prav zato prvega odstavka 155. člena OZ ni uporabilo. Utemeljenost zahtevka je presojalo na temelju 4. člena in nasl. ZVPot.
obnova postopka - predlog - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pravica do izjave stranke je vezana na pravilnost vročanja sodnih pisanj stranki (da se z njimi lahko seznani oziroma, nanje lahko odgovori), ne pa na vprašanja v zvezi z vročanjem pisanj strank sodišču. Dejstvo, da naj bi do napake prišlo na strani pošte, zato ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP.
stroški postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju postopka
V obravnavani zadevi sta na pasivni strani nastopala dva toženca. Iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da toženi stranki plača pravdne stroške. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o odmeri pravdnih stroškov pa je razvidno, da je sodišče prve stopnje stroške odmerilo (izračunavalo) le za enega od tožencev. S tem je podano nasprotje med izrekom, ki tožeči stranki nalaga povrnitev stroškov toženi stranki, to je obema tožencema, in obrazložitvijo, iz katere izhaja, da so bili stroški priznani le enemu izmed tožencev, pri čemer ni mogoče razbrati kateremu od njiju. Zato se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
Zahtevka na zmanjšanje frčad sodišče prve stopnje ni zavrnilo iz razloga, ker bi ugotovilo, da je tožnica z njim soglašala, ampak ker je presodilo, da poseg kljub odsotnosti njenega soglasja ni predstavljal tistega pravno-relevantnega vznemirjanja, glede katerega bi bilo uveljavljanje negatornega varstva utemeljeno. Z ozirom na to, da pritožba tem za odločitev o omenjenem zahtevku ključnim (pravno-obarvanim) razlogom ustrezno (konkretno) ne oporeka, je njeno izpostavljanje neobstoja tožničinega soglasja samo za sebe neodločilno.
plačilo sredstev v rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - odtujitev stvari med pravdo
Ob vložitvi tožbe sta bila tožnika solastnika stanovanja, katerega sta med pravdo odtujila, kar pa ni vplivalo na obstoj njune aktivne legitimacije v tej pravdi. Lastnica stanovanja je med pravdo postala X, ki se je pridružila tožnikom kot nova tožnica v skladu s 191. členom ZPP, zato tudi njena aktivna legitimacija ni sporna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00006094
KZ-1 člen 230, 230/1.
preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - določna opredelitev kaznivega dejanja - nejasen izrek sodbe - nejasni razlogi sodbe
Vložen obtožni akt je obdolžencu med drugim očital, da je Zavodu za zaposlovanje predložil devet Zahtevkov za izplačilo delnega povračila nadomestila plač..., pri tem pa je vedel, da so podatki v navedenih zahtevkih neresnični, saj delavci, navedeni v zahtevkih, dejansko niso bili napoteni na čakanje na delo in so vsi opravljali redno delo ... Modificiran obtožni akt pa obdolžencu očita, da je vložil devet Zahtevkov za izplačilo delnega povračila nadomestila plač..., pri tem pa je vedel, da so podatki neresnični, saj vsi na njih navedeni delavci niso bili v navedenem obsegu ur na čakanju na delo... Zaradi takšne modifikacije je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nejasen, saj iz takšnega opisa ne izhaja, koliko delavcev ni bilo napoteno na čakanje in za koliko premalo jih je bilo napoteno. Le takšen opis bi obdolžencu omogočal učinkovito obrambo.Takšen nejasen opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je odločilnega pomena tudi zato, saj je jasnost in konktretizacija opisa dejanja pomembna tako za učinkovito obrambo obdolženca, kot tudi podlaga sodišču prve stopnje pri tem, ko se odloča v primeru obsodilne sodbe, kakšno vrsto in višino kazenske sankcije bo izreklo obdolžencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002523
OZ člen 131, 131/1. ZDPra člen 7, 7/1, 9. ZPP člen 66, 67, 72, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-11. URS člen 23, 26. ZFPPIPP člen 122, 242, 242/2.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - pravilnost zastopanja - pristojnosti državnega pravobranilstva - predlog za izločitev sodnika - prepozen predlog - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravnost - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - pravica do pritožbe družbenika - seznanitev s sklepom - nastanek materialne škode - vrednost poslovnega deleža
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne obstoji element protipravnosti. Sklep o začetku stečajnega postopka se objavi na spletnih straneh v skladu s 122. členom ZFPPIPP. Družbenik stečajnega dolžnika ima položaj stranke šele v pritožbenem postopku proti temu sklepu. Zakon ne določa in tudi citirana ustavna odločba ne govori o tem, da bi sklep o uvedbi stečajnega postopka stečajno sodišče moralo vročiti osebno družbenikom stečajnega dolžnika. Po 2. točki 242. člena ZFPPIPP torej dobi stečajni dolžnik položaj stranke šele v pritožbenem postopku.
Tožnik zatrjuje v tožbi škodo, ki je enaka vrednosti poslovnega deleža stečajnega dolžnika v višini 4.334.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da te škode ni dokazal, saj je poslovni delež knjigovodska kategorija. Pravna relevantna škoda pa je dejanska škoda po OZ, ki bi jo naj tožeča stranka utrpela. Sodišče je nato ugotovilo, da je bil po opravljenem stečaju rezultat tak, da niso bili poplačani niti ločitveni upniki in da je bilo stečajne mase premalo za poplačilo vseh upnikov, kaj šele da bi bil preostanek, ki bi se vrnil družbeniku. Zato je sodišče pravilno sklepalo, da tožnik ni dokazal obstoja škode in vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in nastalo škodo.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 322, 322/2, 343, 343/4.
procesna legitimacija za pritožbo - upravičenje opravljati procesna dejanja - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe
Predlog za izdajo soglasja sodišča je procesno dejanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti, ki pa ga je upravičen sodišču podati upravitelj stečajnega postopka. Ker so posli upravljanja stečajne mase v pristojnosti stečajnega upravitelja, upravitelj pa s poslom ni soglašal, tega ni mogoče obiti na način, da bi stranka sama sodišču predlagala izdajo soglasja. Ker je predlog za izdajo soglasja vložila družba A. d.o.o., je bila odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog zavrnilo, že iz navedenega razloga pravilna.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - neznatna škoda
Upnik mora za obstoj subjektivne nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ zatrjevati in dokazati konkretno dolžnikovo ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za upnikovo uspešno uveljavljanje denarne terjatve.
Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve solastnega dela nepremičnine tožene stranke. Pravica razpolaganja z nepremičnino je bistven del upravičenj lastnika, torej zanj takšen poseg pomeni prikrajšanje. Zato bi morala tožeča stranka navesti in dokazati, zakaj bi v konkretni zadevi za toženo stranko takšna omejitev predstavljala le neznatno škodo. Tega trditvenega (in dokaznega) bremena pa ni zmogla. V tej smeri namreč konkretnih navedb niti ni ponudila.