OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 153, 153/3, 171. - člen 47, 47/4, 51, 52, 52/1, 52/2.
vmesna sodba - delovna nesreča - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - delo s strojem - poškodba na delujočem stroju - izguba prstov - soprispevek delavca - prekluzija dejstev - nedopustno navajanje novih dejstev in dokazov - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tožnik ob pričetku dela na stroju, na katerem je na dan škodnega dogodka delal prvič, ni bil posebej poučen o tem, kako naj ravna v primeru, ko se plošča zatakne v stroju in je posledično neuporabna. Kljub tožnikovim dolgoletnim izkušnjam na raznovrstnih strojih je ta opustitev mogla prispevati k nastanku škode. Izkustveno prepričljiv je namreč sklep, da tožnik ob vedenju, kako ravnati (pustiti, da stroj izvrže ploščo sam ali ugasniti stroj ali kaj tretjega), ne bi instinktivno poskušal preprečiti škode (ker bi npr. vedel, da se zataknjene plošče ne da več rešiti). Tehtanje vseh navedenih okoliščin privede do zaključka, da je tožnik v 30 % deležu prispeval k nastanku škode.
Ker v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, ki bi izkazovale, da je bila za proučitev dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno, pripada izvedencu (zgolj) nagrada za priprave na ustno podajanje zahtevnega izvedenskega mnenja.
Pri zavrnitvi (obsojenčevega) predloga za združitev kazni ne gre za odločitev, s katero bi sodišče meritorno spreminjalo odločbe o kazenskih sankcijah iz pravnomočnih sodb. Neutemeljen predlog za združitev ima za posledico, da sodbe ostanejo nespremenjene, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog za združitev zavrniti s sklepom, ne s sodbo.
silobran - kaznivo dejanje grožnje - poseg v pravico do zasebnosti - izključitev silobrana
Že sodišče prve stopnje je utemeljeno in pravilno zaključilo, da silobran v obravnavani zadevi ni podan. Obdolženčev poseg s fotografiranjem oškodovanca je poseg v oškodovančevo zasebnost in je bil razlog, da je šel oškodovanec proti obdolžencu z namenom, da mu prepreči poseg v njegovo zasebnost.
ZOZP člen 1. Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti paragraf 4(b).
odškodninska odgovornost države - pravilna uporaba materialnega prava - izčrpana pravna sredstva
Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je odgovornost Republike Slovenije za nepravilno delo sodišča izključena, če oškodovanec ni izkoristil vseh pravnih sredstev, ki so mu bila na voljo. Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločitve sodišča, ki je ne izpodbija z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem pretrga vzročno zvezo med morebitnim protipravnim ravnanjem in škodo.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 224, 224/2, 389, 389/1, 389/1-1, 389/1-2, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
vračilo dohodnine - vračilo plačane akontacije dohodnine - postopek osebnega stečaja - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - prejemki izvzeti iz stečajne mase - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe
Vrnitev akontacije dohodnine ne spada med prejemke, ki so po 101. členu ZIZ izvzeti iz stečajne mase, spada v stečajno maso in je ni mogoče v celoti izvzeti iz stečajne mase, niti iz razlogov, ki jih v pritožbi navaja dolžnica. Čeprav višje sodišče razume težko situacijo, v kateri se je pritožnica znašla, pa z osebnimi okoliščinami zakonskih določb ni mogoče spreminjati
ZPP člen 105, 105/3, 108, 339, 339/2, 339/2-11. ZGD-1 člen 35, 35/3, 38.
predlog za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pravni interes za pritožbo - pritožbeno uveljavljanje procesnih kršitev - kaj mora vloga obsegati - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podpis na vlogi - zastopanje stečajnega dolžnika - obseg pooblastila prokurista - poziv na dopolnitev vloge
Glede na določbo drugega odstavka 105. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZFPPIPP ne ureja, mora vloga obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Med drugim mora vsebovati ime zakonitega zastopnika ter podpis vložnika (tretji odstavek 105. člena ZPP). Kadar je stranka pravna oseba, mora vsaka njena vloga vsebovati firmo pravne osebe, njen sedež in navedbo zakonitega zastopnika (njegovo funkcijo in ime). Če vlogo podpiše prokurist, mora pripisati še, da gre za prokuro (drugi odstavek 38. člena ZGD). Višje sodišče ugotavlja, da je predlog za začetek stečajnega postopka sicer podpisan, vendar pritožnika utemeljeno opozarjata, da ni razvidno, kdo ga je podpisal. Na koncu vloge je le navedba dolžnika in njegov žig, ni pa jasno, kdo je vlogo (lastnoročno) podpisal. Ker se ne ve, kdo je zastopal dolžnika in ali je bil ustrezno zastopan, je utemeljen smiselno uveljavljeni pritožbeni razlog bistvene kršitve postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 249, 249/1. - člen 39, 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-3, 51/1, 51/1-2, 51/2.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za pisno izdelano mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa
Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane, ko izvedenec v celoti opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča. Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k njegovem mnenju.
Pritožba nekonkretizirano izpostavlja protipravnost in nezakonitost izpodbijane sodbe. Pritožnik navaja različne kršitve pravic, ki pa jih z ničemer ne pojasni, zato ostajajo na ravni pavšalnih zatrjevanj.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4.
spor o škodi iz prometne nesreče v tujini - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - pravo kraja prometne nesreče - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - razmerje z mednarodnim elementom
Odločilna navezna okoliščina o zakonodaji, ki se uporablja, ni zakon države povzročitelja prometne nesreče oziroma zakon države, v katerem je vozilo zavarovano, ampak zakon države, v kateri so udeležena vozila registrirana in le, če je bilo v nesreči udeleženo eno samo vozilo, ki je registrirano v kakšni drugi državi, ne pa v tisti, v kateri se je pripetila nesreča, domača zakonodaja države registracije velja za odgovornost (točka (a) 4. člena Konvencije), kadar pa je bilo v prometni nesreči več vozil, veljajo določbe, navedene pod a) samo, če so vsa vozila registrirana v isti državi (točka (b) 4. člena Konvencije), kar pa v obravnavanem primeru ni bilo, saj so bila v prometni nesreči na hrvaškem ozemlju udeležena vozila, registrirana v različnih državah.
Namen pravnega instituta razrešitve upravitelja tudi sicer ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, pač pa je njegov namen zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu.
Če predlog ni dovoljen, potem je vsaka vsebinska presoja odveč. Nepravilno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru uradne presoje, ali obstojijo razlogi za razrešitev upravitelja, dolžnikove navedbe obravnavati in se do njih v izpodbijanem sklepu opredeliti. Tudi, če bi sodišče prve stopnje samo (ali na dolžnikovo obvestilo o kršitvah) ugotovilo nepravilnosti, zaradi katerih bi bilo potrebno upravitelja razrešiti, bi bila odločitev izpodbijanega sklepa, s katerim je bil dolžnikov predlog za razrešitev upravitelja zavržen, še vedno pravilna.
Institut odloga plačila sodne takse ni namenjen podaljševanju roka za plačilo sodne takse. Če stranka v roku, za katerega je sodišče pravnomočno presodilo, da bo zmožna plačati naloženo sodno takso, teh sredstev ne pridobi, mora posledice sebi pripisati v škodo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - res iudicata - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine
O tožničinem predlogu za taksno oprostitev je bilo že pravnomočno odločeno, ta odločitev pa veže tako stranke kot sodišče in prepoveduje ponovno sojenje v isti stvari, kar velja tudi v taksnih zadevah. Tožnica bi z novim predlogom lahko uspela le ob konkretizirani navedbi spremenjenih okoliščin.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - trditvena in dokazna podlaga - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - dopolnitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja
Pritožnica zatrjuje kršitev pravil postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ker je upoštevalo trditve in dokaze, ki jih je upnik zatrjeval in predložil šele v dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka, torej šele po pritožničinem nasprotovanju predlogu za začetek stečajnega postopka. Ta pritožbena navedba ni utemeljena. Pritožnica najprej ne pove, katero postopkovno pravilo ZFPPIPP je sodišče s tem prekršilo. Iz določbe 239. člena ZFPPIPP izhaja, da sodišče na naroku izvede dokaze o upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga in o tem, ali je dolžnik insolventen, in odloči o upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka na podlagi izida dokaznega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00002244
ZPP člen 324, 454, 454/2, 496.
pogodba o upravljanju - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - sklepčnost tožbe - spor majhne vrednosti - sodba s skrajšano obrazložitvijo - pravni pouk - izvedba naroka - dokaz z zaslišanjem prič
Sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe s skrajšano obrazložitvijo, v kateri bi moralo stranki pravno poučevati po 496. členu ZPP, temveč zgolj sodbo s polno obrazložitvijo po 324. členu ZPP. Sodišče ima zgolj možnost, da izda sodbo s skrajšano obrazložitvijo, in če je ni izkoristilo, s tem ni kršilo določb pravdnega postopka.
Dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče ali stranke, ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
Za sklepčnost tožbe zadošča, da upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine in sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine (na vprašanje utemeljenosti zahtevka).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00006407
KZ-1 člen 209, 209/1, 228, 228/1. ZKP člen 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 373, 386.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje poneverbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija navedb - kršitev pravice do obrambe - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - izvršitvena ravnanja - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - subjektivni element kaznivega dejanja - določna opredelitev kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - premoženjskopravni zahtevek
Kaznivi dejanji opisani v izreku napadene sodbe v točkah I/1 in I/2 po oceni pritožbenega sodišča vsebujeta vse zakonske znake obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. Tako je glede kaznivega dejanja pod točko I/1 z navedbo, da se je obdolženi s tem, ko je sklenil komisijsko pogodbo o prodaji z oškodovancem P. G. ter se pri tem zavezal, da bo zanj družba Š. d.o.o. prodala motorno kolo in da bo kupnino po prodaji nakazal na TRR G., pri čemer je zamolčal, da je družba prezadolžena in mu ves čas prikazoval, da mu bo kupnino nakazal, kaznivo dejanje zadosti konkretizirano, s tem pa so določno opisana tudi konkretna ravnanja obdolženca.
pojem protispisnosti - odločilna dejstva - zapisnik o zaslišanju
Protipravnost se nanaša na razloge v odločilnih dejstvih, v katerih mora biti vsebina listin ali zapisnika o izpovedbah pravilno povzeta in ne na pravilnost odločilnih dejstev kot so bila v razlogih sodbe ugotovljena.
Stališče, kot ga je smiselno zavzelo tudi sodišče prve stopnje (po katerem bi moral podizvajalec na določenem objektu preverjati dela vseh ostalih podizvajalcev oziroma preverjati prav vse možne vzroke, ki bi lahko vplivali na njegov del pogodbene obveznosti), je po presoji višjega sodišča neživljenjsko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00003240
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZDavP-2 člen 15, 15/1, 15/2. ZFU člen 46, 46/4, 49, 60, 60/2. ZUPJS člen 48.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - davčna tajnost
Pri vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Davčno tajnost predstavljajo praktično vsi podatki o premoženjskem stanju osebe, zato je bistvenega pomena, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke pred tem za pridobitev teh podatkov pridobi takšno soglasje stranke in njenih družinskih članov.