KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00006408
ZKP člen 502a, 502b, 502b/1, 502b/3, 502c, 502c/1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 54, 211, 211/1, 211/3.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - nepravnomočna kazenska sodba - kazenska oprostilna sodba - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - nastanek nepopravljive škode
Odprava ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi po izreku nepravnomočne oprostilne sodbe bi lahko prinesla tudi nepopravljive posledice, kot to navaja pritožnica, pri čemer izpostavlja tudi konkretno nevarnost, da bi obdolženci onemogočili ali precej otežili odvzem premoženjske koristi po končanem kazenskem postopku, bodisi z odtujitvijo ali z obremenitvijo premoženja ali z prenosom premoženja na povezane osebe oziroma gospodarske družbe, kar je tudi natančno opredeljeno in konkretizirano v predlogu tožilstva za podaljšanje predloga.
ZPP člen 249, 249/1. - člen 39, 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-3, 51/1, 51/1-2, 51/2.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za pisno izdelano mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa
Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane, ko izvedenec v celoti opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča. Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k njegovem mnenju.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4.
spor o škodi iz prometne nesreče v tujini - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - pravo kraja prometne nesreče - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - razmerje z mednarodnim elementom
Odločilna navezna okoliščina o zakonodaji, ki se uporablja, ni zakon države povzročitelja prometne nesreče oziroma zakon države, v katerem je vozilo zavarovano, ampak zakon države, v kateri so udeležena vozila registrirana in le, če je bilo v nesreči udeleženo eno samo vozilo, ki je registrirano v kakšni drugi državi, ne pa v tisti, v kateri se je pripetila nesreča, domača zakonodaja države registracije velja za odgovornost (točka (a) 4. člena Konvencije), kadar pa je bilo v prometni nesreči več vozil, veljajo določbe, navedene pod a) samo, če so vsa vozila registrirana v isti državi (točka (b) 4. člena Konvencije), kar pa v obravnavanem primeru ni bilo, saj so bila v prometni nesreči na hrvaškem ozemlju udeležena vozila, registrirana v različnih državah.
Pri zavrnitvi (obsojenčevega) predloga za združitev kazni ne gre za odločitev, s katero bi sodišče meritorno spreminjalo odločbe o kazenskih sankcijah iz pravnomočnih sodb. Neutemeljen predlog za združitev ima za posledico, da sodbe ostanejo nespremenjene, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog za združitev zavrniti s sklepom, ne s sodbo.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 224, 224/2, 389, 389/1, 389/1-1, 389/1-2, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
vračilo dohodnine - vračilo plačane akontacije dohodnine - postopek osebnega stečaja - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - prejemki izvzeti iz stečajne mase - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe
Vrnitev akontacije dohodnine ne spada med prejemke, ki so po 101. členu ZIZ izvzeti iz stečajne mase, spada v stečajno maso in je ni mogoče v celoti izvzeti iz stečajne mase, niti iz razlogov, ki jih v pritožbi navaja dolžnica. Čeprav višje sodišče razume težko situacijo, v kateri se je pritožnica znašla, pa z osebnimi okoliščinami zakonskih določb ni mogoče spreminjati
ZOZP člen 1. Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti paragraf 4(b).
odškodninska odgovornost države - pravilna uporaba materialnega prava - izčrpana pravna sredstva
Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je odgovornost Republike Slovenije za nepravilno delo sodišča izključena, če oškodovanec ni izkoristil vseh pravnih sredstev, ki so mu bila na voljo. Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločitve sodišča, ki je ne izpodbija z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem pretrga vzročno zvezo med morebitnim protipravnim ravnanjem in škodo.
Pritožba nekonkretizirano izpostavlja protipravnost in nezakonitost izpodbijane sodbe. Pritožnik navaja različne kršitve pravic, ki pa jih z ničemer ne pojasni, zato ostajajo na ravni pavšalnih zatrjevanj.
silobran - kaznivo dejanje grožnje - poseg v pravico do zasebnosti - izključitev silobrana
Že sodišče prve stopnje je utemeljeno in pravilno zaključilo, da silobran v obravnavani zadevi ni podan. Obdolženčev poseg s fotografiranjem oškodovanca je poseg v oškodovančevo zasebnost in je bil razlog, da je šel oškodovanec proti obdolžencu z namenom, da mu prepreči poseg v njegovo zasebnost.
ZPP člen 105, 105/3, 108, 339, 339/2, 339/2-11. ZGD-1 člen 35, 35/3, 38.
predlog za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pravni interes za pritožbo - pritožbeno uveljavljanje procesnih kršitev - kaj mora vloga obsegati - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podpis na vlogi - zastopanje stečajnega dolžnika - obseg pooblastila prokurista - poziv na dopolnitev vloge
Glede na določbo drugega odstavka 105. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZFPPIPP ne ureja, mora vloga obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Med drugim mora vsebovati ime zakonitega zastopnika ter podpis vložnika (tretji odstavek 105. člena ZPP). Kadar je stranka pravna oseba, mora vsaka njena vloga vsebovati firmo pravne osebe, njen sedež in navedbo zakonitega zastopnika (njegovo funkcijo in ime). Če vlogo podpiše prokurist, mora pripisati še, da gre za prokuro (drugi odstavek 38. člena ZGD). Višje sodišče ugotavlja, da je predlog za začetek stečajnega postopka sicer podpisan, vendar pritožnika utemeljeno opozarjata, da ni razvidno, kdo ga je podpisal. Na koncu vloge je le navedba dolžnika in njegov žig, ni pa jasno, kdo je vlogo (lastnoročno) podpisal. Ker se ne ve, kdo je zastopal dolžnika in ali je bil ustrezno zastopan, je utemeljen smiselno uveljavljeni pritožbeni razlog bistvene kršitve postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Namen pravnega instituta razrešitve upravitelja tudi sicer ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, pač pa je njegov namen zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu.
Če predlog ni dovoljen, potem je vsaka vsebinska presoja odveč. Nepravilno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru uradne presoje, ali obstojijo razlogi za razrešitev upravitelja, dolžnikove navedbe obravnavati in se do njih v izpodbijanem sklepu opredeliti. Tudi, če bi sodišče prve stopnje samo (ali na dolžnikovo obvestilo o kršitvah) ugotovilo nepravilnosti, zaradi katerih bi bilo potrebno upravitelja razrešiti, bi bila odločitev izpodbijanega sklepa, s katerim je bil dolžnikov predlog za razrešitev upravitelja zavržen, še vedno pravilna.
Institut odloga plačila sodne takse ni namenjen podaljševanju roka za plačilo sodne takse. Če stranka v roku, za katerega je sodišče pravnomočno presodilo, da bo zmožna plačati naloženo sodno takso, teh sredstev ne pridobi, mora posledice sebi pripisati v škodo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - res iudicata - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine
O tožničinem predlogu za taksno oprostitev je bilo že pravnomočno odločeno, ta odločitev pa veže tako stranke kot sodišče in prepoveduje ponovno sojenje v isti stvari, kar velja tudi v taksnih zadevah. Tožnica bi z novim predlogom lahko uspela le ob konkretizirani navedbi spremenjenih okoliščin.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010338
ZKP člen 269, 269/2, 321, 321/6, 330. KZ-1 člen 20, 20/2, 58, 58/3, 86, 86/8, 122, 122/1, 122/2.
odločba o stroških kazenskega postopka - kazenska sankcija - obteževalne in olajševalne okoliščine - priznanje krivde
Po nobeni zakonski določbi sodišče obdolženčevega priznanja ni dolžno sprejeti in razen v primeru sprejetega sporazuma o krivdi, predlogu državne tožilke iz drugega odstavka 269. člena ZKP oziroma šestega odstavka 321. člena ZKP ni dolžno slediti. Priznanje in predlog sta predmet proste presoje, ki mora biti pravilna.
Obdolženčevo priznanje, kot izjava o krivdi po obtožbi ni izjava, ki bi jo bilo sodišče dolžno sprejeti, ampak jo je dolžno le, enako kot obdolženčevo izjavo, s katero krivdo po obtožbi zanika, preizkusiti. To je glede na uporabljeno pogojno obliko v 330. členu ZKP jasno.
Stališče, kot ga je smiselno zavzelo tudi sodišče prve stopnje (po katerem bi moral podizvajalec na določenem objektu preverjati dela vseh ostalih podizvajalcev oziroma preverjati prav vse možne vzroke, ki bi lahko vplivali na njegov del pogodbene obveznosti), je po presoji višjega sodišča neživljenjsko.
Ravnanje tožnika je razlog za izključitev odgovornosti tožene stranke, ne pa za njeno deljeno odgovornost. Tožnik je hranil umetniške slike nezaščitene v kleti, to pa je prostor, ki ni namenjen hrambi likovnih del, predvsem ne tistih na papirju. Tožnik niti ni trdil, da morebiti ne bi imel nobene druge možnosti za hrambo (četudi kratkotrajno) umetniških slik. Povprečno razumen človek tako ne ravna, takšno hrambo umetniških slik pa je mogoče opredeliti kot ravnanje, ki pomeni privolitev k nastanku škode in izključuje odgovornost tožene stranke. Slednja ne more biti odškodninsko odgovorna za negativne posledice, ki jih objektivno sploh ni mogla predvideti (hramba umetniških slik v kleti).
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - trditvena in dokazna podlaga - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - dopolnitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja
Pritožnica zatrjuje kršitev pravil postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ker je upoštevalo trditve in dokaze, ki jih je upnik zatrjeval in predložil šele v dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka, torej šele po pritožničinem nasprotovanju predlogu za začetek stečajnega postopka. Ta pritožbena navedba ni utemeljena. Pritožnica najprej ne pove, katero postopkovno pravilo ZFPPIPP je sodišče s tem prekršilo. Iz določbe 239. člena ZFPPIPP izhaja, da sodišče na naroku izvede dokaze o upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga in o tem, ali je dolžnik insolventen, in odloči o upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka na podlagi izida dokaznega postopka.
pojem protispisnosti - odločilna dejstva - zapisnik o zaslišanju
Protipravnost se nanaša na razloge v odločilnih dejstvih, v katerih mora biti vsebina listin ali zapisnika o izpovedbah pravilno povzeta in ne na pravilnost odločilnih dejstev kot so bila v razlogih sodbe ugotovljena.