brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odločba o brezplačni pravni pomoči - proračunska sredstva - stroški postopka
Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
V razmerje med upravičencem oziroma izvajalcem brezplačne pravne pomoči in državo pravdno sodišče pri odmeri pravdnih stroškov ne posega.
pojem protispisnosti - odločilna dejstva - zapisnik o zaslišanju
Protipravnost se nanaša na razloge v odločilnih dejstvih, v katerih mora biti vsebina listin ali zapisnika o izpovedbah pravilno povzeta in ne na pravilnost odločilnih dejstev kot so bila v razlogih sodbe ugotovljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00002244
ZPP člen 324, 454, 454/2, 496.
pogodba o upravljanju - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - sklepčnost tožbe - spor majhne vrednosti - sodba s skrajšano obrazložitvijo - pravni pouk - izvedba naroka - dokaz z zaslišanjem prič
Sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe s skrajšano obrazložitvijo, v kateri bi moralo stranki pravno poučevati po 496. členu ZPP, temveč zgolj sodbo s polno obrazložitvijo po 324. členu ZPP. Sodišče ima zgolj možnost, da izda sodbo s skrajšano obrazložitvijo, in če je ni izkoristilo, s tem ni kršilo določb pravdnega postopka.
Dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče ali stranke, ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
Za sklepčnost tožbe zadošča, da upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine in sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine (na vprašanje utemeljenosti zahtevka).
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - trditvena in dokazna podlaga - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - dopolnitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja
Pritožnica zatrjuje kršitev pravil postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ker je upoštevalo trditve in dokaze, ki jih je upnik zatrjeval in predložil šele v dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka, torej šele po pritožničinem nasprotovanju predlogu za začetek stečajnega postopka. Ta pritožbena navedba ni utemeljena. Pritožnica najprej ne pove, katero postopkovno pravilo ZFPPIPP je sodišče s tem prekršilo. Iz določbe 239. člena ZFPPIPP izhaja, da sodišče na naroku izvede dokaze o upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga in o tem, ali je dolžnik insolventen, in odloči o upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka na podlagi izida dokaznega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00002157
URS člen 1, 2, 34.. ZIZ člen 17, 17/1, 40, 40/1, 40/1-1.. ZPP člen 3, 3/3, 76.. ZN člen 4.. OZ člen 375, 375/2, 381.. ZGD-1 člen 31, 679, 679/1.
napačna oznaka stranke - podružnica tuje pravne osebe - specifikacija terjatve upnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev prisilnih predpisov - varstvo potrošnika - prepoved anatocizma - procesne obresti - namenska (teleološka) razlaga - ustavnoskladna razlaga - splošno načelo sorazmernosti - človekovo dostojanstvo - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti
Bistvo oznake upnika je v njegovi identifikaciji. Četudi je oznaka nepopolna, ni nujno da pomanjkljivost onemogoča identifikacijo upnika, kot je bil primer v obravnavani zadevi, saj je bila firma matične družbe od vsega začetka navedena kot del firme podružnice. V takem primeru uporaba 76. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki se nanaša na odsotnost pravne subjektivitete in s tem sposobnosti biti stranka v postopku, ni pravilna.
Materialnopravna skladnost s prisilnimi predpisi razmejuje notarske zapise, ki so izvršilni naslovi, in notarske zapise (oziroma njihove dele), ki nimajo pomena izvršilnega naslova in iz tega izhajajoče vezanosti izvršilnega sodišča nanj (4. člen Zakona o notariatu - ZN, tretji odstavek 3. člena ZPP in prvi odstavek 17. člena ZIZ).
Procesne obresti so izjema od splošne prepovedi anatocizma, zato je na mestu ozka, omejujoča razlaga. Določilo 381. člena OZ je pravilno razumeti tako, da so procesne obresti vezane le na zahtevek, ki vodi do pridobitve izvršilnega naslova, torej le na pravdni in sorodni postopek, ne pa tudi izvršilni postopek na podlagi že obstoječega izvršilnega naslova. Po pojasnjenem odklonilno stališče do procesnih obresti velja tudi za situacijo, ko izvršilni naslov notarski zapis izrecno vsebuje navedbo obveznosti procesnih obresti, ki tečejo od začetka izvršilnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001342
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 619, 626, 626/2. ZEN člen 44.
spori majhne vrednosti - podjemna pogodba - geodetske storitve - elaborat - izdelava elaborata - označitev meje v naravi - plačilo za opravljene storitve - obveznosti podjemnika - zamuda z izpolnitvijo - sankcije za kršitev pogodbe - pravica do plačila - zastaranje - začetek teka zastaranja - končanje posla - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zastaranje ne more začeti teči pred opravo in izročitvijo posla. Podjemnik pridobi pravico do plačila šele, ko posel konča in končani posel izroči.
policijska intervencija - protipravno ravnanje policista - uporaba prisilnih sredstev za vklepanje in vezanje - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo utemeljeno zavrnilo odškodninski tožbeni zahtevek tožeče stranke, ker je po izvedenem dokaznem postopku pravilno zaključilo, da je bila policijska intervencija proti tožniku potrebna in zakonita, prav tako pa je bila utemeljena in zakonita uporaba prisilnega sredstva, tj. lisic kakor tudi, da je bilo trajanje tega ukrepa primerno, nadalje, da policisti tožniku niso ob namestitvi preveč zategnili lisic, zato je povsem nemogoče, da bi namestitev lisic povzročila pri tožniku nastanek sindroma karpalnega kanala.
O zahtevkih tožene stranke do tožeče stranke je bilo že odločeno v izvršilnem postopku na temelju verodostojne listine. Morebitni zahtevek na temelju neupravičene obogatitve bi bil neutemeljen, saj plačilo tožeče stranke toženi stranki ni bilo opravljeno brez temelja; temelj je bil v pravnomočnem sklepu o izvršbi. Toda tožeča stranka je trdila nekaj drugega, in sicer da je zahtevala plačilo na temelju posebne pogodbe, ki ni bila spoštovana. Zahtevala jih je torej na temelju 15. člena in prvega odstavka 239. člena OZ. O tem pa v okviru navedenega postopka še ni bilo odločeno. V tem postopku o njem še ni bil izveden noben dokaz zaradi tega, ker je prvostopenjsko sodišče videlo pravni temelj za takšen zahtevek v 190. členu OZ in nasl.
ZPIZ-1 člen 101, 102, 102/1.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1, 196.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Po dokončni in izvršljivi odločbi drugostopenjskega organa ZPIZ tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti ni zmožna za opravljanje dela na delovnem mestu učiteljice predmetnega pouka po pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili dne 24. 4. 2014. V tem delu, tj. glede ugotovljene invalidnosti III. kategorije s pravico do dela na drugem delovnem mestu brez aktivnega pouka, je bila odločitev drugostopenjskega organa ZPIZ potrjena s pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča. Zato je dne 17. 10. 2014 tožena stranka tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 4. 2014 na delovnem mestu učiteljice predmetnega pouka - matematika in fizika zaradi invalidnosti in ji ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto učitelja s poučevanjem v podaljšanem bivanju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka sprejela sklep o zmanjšanju števila zaposlenih na delovnem mestu ključavničar-monter za dva delavca, in da je za navedeno delovno mesto imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi tudi tožnik, ter da so se delovne naloge razporedile med ostale zaposlene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki, ki je javni zavod, ki skrbi za razvoj športne in druge kulture ljudi ter opravlja s športnimi objekti. Tožnik je bil razporejen na delovno mesto vzdrževalec, zato bi tožniku očitana kršitev, da je povzročil poškodbo nosu mladoletni osebi in to pred objektom tožene stranke, lahko imela posledice in vplivala tudi na dejavnost tožene stranke. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je ravnanje tožnika imelo vse znake kaznivega dejanja, in da je pri toženi stranki glede na dejavnost, ki je usmerjena predvsem v športne prireditve in dejavnosti, ničelna toleranca za tovrstno postopanje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja pri toženi stranki niti do izteka odpovednega roka. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je odpovedni razlog za podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - določitev preživnine - določitev stikov - stiki med počitnicami - stiki med šolskimi počitnicami - sprememba stikov - začasna odredba - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - predlog za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - otrokova korist
Kako bo posamezen od staršev z otroki preživel čas, ko so pri njem, je vprašanje različnih in raznolikih vrednot in prioritet posameznega starša in torej stvar njegove odločitve. Med dvema opcijama, ki otroku ne povzročata škode in sta mu v korist (česar pritožnica ne zanika), se sodišču (ne prvostopenjskemu ne pritožbenemu) ni treba odločati in se tudi ne sme, ker bi s tem prekomerno poseglo v pravice starša, ki mu jih v 54. členu zagotavlja Ustava RS.
Zaradi obrnjenega dokaznega bremena po prvem odstavku 131. člena OZ je na zdravstveni ustanovi dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medincinsko korektnega zdravljenja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003899
ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZDR-1 člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - krivdna odgovornost - soprispevek
Sodišče prve stopnje je v tem sporu odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za povračilo škode, ki je tožniku nastala ob obravnavanem škodnem dogodku. Ugotovilo je, da je tožnik spornega dne kot zaposleni pri drugotoženi stranki opravljal delo varovanja proizvodne enote prvotožene stranke. Ta je imela svojo civilno odgovornost zavarovano pri stranskem intervenientu. Delovno sodišče je za odločanje v sporu zoper zavarovalnico pristojno le, kadar je ta tožena skupaj z delodajalcem (drugi odstavek 5. člena ZDSS-1). V obravnavanem sporu prvotožena stranka ni niti tožnikov delodajalec niti uporabnik, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom, niti zavarovalnica delodajalca. Prvotožena stranka je zgolj imetnik proizvodne enote, za varovanje te enote pa je imela sklenjeno pogodbo o storitvah zasebnega varovanja z drugotoženo stranko. Na območju te enote je tožnik opravljal delo varovanja in je prišlo do škodnega dogodka. S tem pa prvotožena stranka še ni pridobila lastnosti delodajalca, uporabnika ali zavarovalnice, zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je stvarno pristojno za odločanje v tem sporu zoper prvotoženo stranko.
Tožnik v tem sporu vtožuje povračilo škode, ki mu je nastala v posledici padca, do katerega je prišlo, ker se je spotaknil čez železno palico, ki je v višini približno 5 cm štrlela iz betonske podlage. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke (prvi odstavek 131. člena OZ), ker ta ni poskrbela za neovirano in varno hojo po dvorišču varovanega objekta na način, da bi odstranila železo, ki je štrlelo iz betonske podlage oziroma ga ustrezno označila in zavarovala. Ugotovilo je, da drugotožena stranka pred prevzemom varovanja varovanega območja ni (dovolj skrbno) pregledala. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje o krivdni odškodninski odgovornosti drugotožene stranke in o odstotnosti soprispevka tožnika k nastalemu škodnemu dogodku.
ZDR-1 člen 54, 56, 77.. ZPP člen 212, 286, 277, 318.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zamudna sodba
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas v nasprotju z zakonom. Razlog, naveden v pogodbi o zaposlitvi (usposabljanje in priprava na delo), očitno ni resničen, glede na to, da je v obvestilu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zapisano, da je bila pogodba sklenjena za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela. Poleg tega pa tudi ta drugi razlog, to je začasno povečan obseg dela, ni izkazan, ker gre za stalno delo, za katero je tožena stranka zaposlila druge delavce.
Kadar je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, se v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato tudi v obravnavanem primeru ni zakonske podlage za to, da bi se delodajalcu naložila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
preživninska obveznost - znižanje preživnine za otroka - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - določitev višine preživnine - preživninske zmožnosti staršev - potrebe otroka
Pri določanju preživninske obveznosti ne gre za matematičen oziroma drobnjakarski (do EUR) natančen pristop ugotavljanja zmožnosti preživninskih zavezancev in otrokovih potreb.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Spremenjene okoliščine so v tej zadevi nesporno podane, saj dekleti nista več v skupnem starševstvu tožnice in toženca, temveč sta zaupani v vzgojo in varstvo materi.
Pritožba zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je nedovoljena, zato jo je potrebno zavreči.
Pravno podlago za izrek denarne kazni je sodišče imelo v določbi 11. člena ZPP, po kateri jo sme izreči v primeru, ko udeležencu v postopku z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljal svoje pravice. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da zaporedno vlaganje enakih vlog oziroma pravnih sredstev, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj, pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva. Pri zlorabi pravice gre, med drugim, tudi v primeru takšnega uveljavljanja pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Ravnanje, ko tožena stranka iz ponavljajočih se razlogov nekritično vlaga popolnoma enake vloge - pritožbe, z enako vsebino, meji na tako zlorabo procesnih pravic, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno sankcioniralo po določbi 11. člena ZPP.
sodba na podlagi odpovedi - umik tožbe - odpoved tožbenemu zahtevku - pripoznava tožbenega zahtevka
V izreku izpodbijane sodbe tožbeni zahtevek, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo, ni konkretno določen. Izrek sodbe je zato nerazumljiv.
Ker je odpoved tožbenemu zahtevku dokončna in se na podlagi le-te šteje, da je o tožbenem zahtevku meritorno odločeno, se lahko tožeča stranka tudi po tem, ko je umaknila tožbo, odpove tožbenemu zahtevku. Ker se je tožeča stranka odpovedala tožbenemu zahtevku, kljub temu, da sta pritožnici tožbeni zahtevek med postopkom pripoznali, niso bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Pripoznava tožbenega zahtevka, ki ga več ni, nima nobenega učinka.
Tožena stranka ni dokazala, da je bil z delavci (tudi s tožnico) v predhodnih letih sklenjen dogovor, da se zaradi težke finančne situacije delavcem izplačuje plača, nekoliko nižja od pogodbeno dogovorjene in le delno, če bo denarni tok podjetju to omogočal, tudi regres za letni dopust. Zavzelo je pravilno stališče, da predstavitev situacije zaposlenim in tudi obvestilo zaposlenim ne predstavljata dogovora tožene stranke z delavci (tožnico) o znižanju plač ter zamiku in znižanju regresa za letni dopust. Zato je tožnica upravičena do plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposltivi.