CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00003240
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZDavP-2 člen 15, 15/1, 15/2. ZFU člen 46, 46/4, 49, 60, 60/2. ZUPJS člen 48.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - davčna tajnost
Pri vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Davčno tajnost predstavljajo praktično vsi podatki o premoženjskem stanju osebe, zato je bistvenega pomena, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke pred tem za pridobitev teh podatkov pridobi takšno soglasje stranke in njenih družinskih članov.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odločba o brezplačni pravni pomoči - proračunska sredstva - stroški postopka
Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
V razmerje med upravičencem oziroma izvajalcem brezplačne pravne pomoči in državo pravdno sodišče pri odmeri pravdnih stroškov ne posega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010338
ZKP člen 269, 269/2, 321, 321/6, 330. KZ-1 člen 20, 20/2, 58, 58/3, 86, 86/8, 122, 122/1, 122/2.
odločba o stroških kazenskega postopka - kazenska sankcija - obteževalne in olajševalne okoliščine - priznanje krivde
Po nobeni zakonski določbi sodišče obdolženčevega priznanja ni dolžno sprejeti in razen v primeru sprejetega sporazuma o krivdi, predlogu državne tožilke iz drugega odstavka 269. člena ZKP oziroma šestega odstavka 321. člena ZKP ni dolžno slediti. Priznanje in predlog sta predmet proste presoje, ki mora biti pravilna.
Obdolženčevo priznanje, kot izjava o krivdi po obtožbi ni izjava, ki bi jo bilo sodišče dolžno sprejeti, ampak jo je dolžno le, enako kot obdolženčevo izjavo, s katero krivdo po obtožbi zanika, preizkusiti. To je glede na uporabljeno pogojno obliko v 330. členu ZKP jasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00002157
URS člen 1, 2, 34.. ZIZ člen 17, 17/1, 40, 40/1, 40/1-1.. ZPP člen 3, 3/3, 76.. ZN člen 4.. OZ člen 375, 375/2, 381.. ZGD-1 člen 31, 679, 679/1.
napačna oznaka stranke - podružnica tuje pravne osebe - specifikacija terjatve upnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev prisilnih predpisov - varstvo potrošnika - prepoved anatocizma - procesne obresti - namenska (teleološka) razlaga - ustavnoskladna razlaga - splošno načelo sorazmernosti - človekovo dostojanstvo - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti
Bistvo oznake upnika je v njegovi identifikaciji. Četudi je oznaka nepopolna, ni nujno da pomanjkljivost onemogoča identifikacijo upnika, kot je bil primer v obravnavani zadevi, saj je bila firma matične družbe od vsega začetka navedena kot del firme podružnice. V takem primeru uporaba 76. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki se nanaša na odsotnost pravne subjektivitete in s tem sposobnosti biti stranka v postopku, ni pravilna.
Materialnopravna skladnost s prisilnimi predpisi razmejuje notarske zapise, ki so izvršilni naslovi, in notarske zapise (oziroma njihove dele), ki nimajo pomena izvršilnega naslova in iz tega izhajajoče vezanosti izvršilnega sodišča nanj (4. člen Zakona o notariatu - ZN, tretji odstavek 3. člena ZPP in prvi odstavek 17. člena ZIZ).
Procesne obresti so izjema od splošne prepovedi anatocizma, zato je na mestu ozka, omejujoča razlaga. Določilo 381. člena OZ je pravilno razumeti tako, da so procesne obresti vezane le na zahtevek, ki vodi do pridobitve izvršilnega naslova, torej le na pravdni in sorodni postopek, ne pa tudi izvršilni postopek na podlagi že obstoječega izvršilnega naslova. Po pojasnjenem odklonilno stališče do procesnih obresti velja tudi za situacijo, ko izvršilni naslov notarski zapis izrecno vsebuje navedbo obveznosti procesnih obresti, ki tečejo od začetka izvršilnega postopka.
ZPP člen 78, 78/1, 335, 335-4, 336. ZGD-1 člen 32, 515, 515/1.
zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - podpis pritožnika - družba z omejeno odgovornostjo - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo
Tožena stranka je družba z omejeno odgovornostjo. Takšno pravno osebo zastopa zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo je poslovodja (direktor). Tako določata 32. člen in prvi odstavek 515. člena ZGD-1. Pritožbo mora torej podpisati zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo.
dejansko stanje - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev
Dejstvo prijave terjatve v stečajni postopek, ki naj bi pretrgalo zastaranje, je enostavno dejstvo, ki ne odpira nekih kompleksnejših vprašanj, je razmeroma lahko preverljivo. Zato njegova navedba v kasnejši vlogi postopka praviloma ne podaljšuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00003484
ZFPPIPP člen 121, 121/2, 376, 396. OZ člen 5. URS člen 156.
ustavitev postopka osebnega stečaja - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka - načelo vestnosti in poštenja - namen stečajnega postopka - postopek za oceno ustavnosti
Dolžnik s trditvami, da je upnik pri predlaganju postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavedel sodišče, s pritožbo ne more doseči ustavitve stečajnega postopka. Bi pa tovrstne razloge lahko uveljavljal v morebitnem odškodninskem postopku zoper upnika, ki naj bi ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka se v pravilnost izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ni več mogoče spuščati. Obnova postopka pa v stečajnem postopku ni dopustna. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za celotno poplačilo vseh terjatev, imajo vsi njegovi upniki pravico doseči poplačilo svojih terjatev v enakem deležu kot drugi upniki in hkrati s poplačilom drugih upnikov. Zaradi tega so v ZFPPIPP nekatera vprašanja urejena drugače kot v ZPP. Zaradi upoštevanja temeljnih načel insolvenčnega postopka obnova postopka, vrnitev v prejšnje stanje in ustavitev stečajnega postopka po pravnomočnosti sklepa od začetka stečajnega postopka po ZFPPIPP, niso dopustni.
Tožena stranka ni dokazala, da je bil z delavci (tudi s tožnico) v predhodnih letih sklenjen dogovor, da se zaradi težke finančne situacije delavcem izplačuje plača, nekoliko nižja od pogodbeno dogovorjene in le delno, če bo denarni tok podjetju to omogočal, tudi regres za letni dopust. Zavzelo je pravilno stališče, da predstavitev situacije zaposlenim in tudi obvestilo zaposlenim ne predstavljata dogovora tožene stranke z delavci (tožnico) o znižanju plač ter zamiku in znižanju regresa za letni dopust. Zato je tožnica upravičena do plačila za opravljeno delo po pogodbi o zaposltivi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki, ki je javni zavod, ki skrbi za razvoj športne in druge kulture ljudi ter opravlja s športnimi objekti. Tožnik je bil razporejen na delovno mesto vzdrževalec, zato bi tožniku očitana kršitev, da je povzročil poškodbo nosu mladoletni osebi in to pred objektom tožene stranke, lahko imela posledice in vplivala tudi na dejavnost tožene stranke. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je ravnanje tožnika imelo vse znake kaznivega dejanja, in da je pri toženi stranki glede na dejavnost, ki je usmerjena predvsem v športne prireditve in dejavnosti, ničelna toleranca za tovrstno postopanje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja pri toženi stranki niti do izteka odpovednega roka. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je odpovedni razlog za podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Iz navedene, zelo natančne in obširne obrazložitve izpodbijane sodbe v točki 22 in 23 je povsem jasno in dovolj obrazloženo, v katerem delu je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo glede plačila vtoževane glavnice v znesku 1.362,14 EUR. Razen tega je v točki 33 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje izrecno navedlo, da je upoštevaje vse navedeno, zahtevku tožeče stranke ugodilo v obsegu iz točke III izreka, v ostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožeča stranka s posplošenimi navedbami ni podala zadostne trditvene podlage in glede na pojasnjeno ni dokazano, da naj bi bila upravičena do višjega zneska vtoževanih terjatev (točka IV izreka).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003899
ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZDR-1 člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - krivdna odgovornost - soprispevek
Sodišče prve stopnje je v tem sporu odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za povračilo škode, ki je tožniku nastala ob obravnavanem škodnem dogodku. Ugotovilo je, da je tožnik spornega dne kot zaposleni pri drugotoženi stranki opravljal delo varovanja proizvodne enote prvotožene stranke. Ta je imela svojo civilno odgovornost zavarovano pri stranskem intervenientu. Delovno sodišče je za odločanje v sporu zoper zavarovalnico pristojno le, kadar je ta tožena skupaj z delodajalcem (drugi odstavek 5. člena ZDSS-1). V obravnavanem sporu prvotožena stranka ni niti tožnikov delodajalec niti uporabnik, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom, niti zavarovalnica delodajalca. Prvotožena stranka je zgolj imetnik proizvodne enote, za varovanje te enote pa je imela sklenjeno pogodbo o storitvah zasebnega varovanja z drugotoženo stranko. Na območju te enote je tožnik opravljal delo varovanja in je prišlo do škodnega dogodka. S tem pa prvotožena stranka še ni pridobila lastnosti delodajalca, uporabnika ali zavarovalnice, zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je stvarno pristojno za odločanje v tem sporu zoper prvotoženo stranko.
Tožnik v tem sporu vtožuje povračilo škode, ki mu je nastala v posledici padca, do katerega je prišlo, ker se je spotaknil čez železno palico, ki je v višini približno 5 cm štrlela iz betonske podlage. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke (prvi odstavek 131. člena OZ), ker ta ni poskrbela za neovirano in varno hojo po dvorišču varovanega objekta na način, da bi odstranila železo, ki je štrlelo iz betonske podlage oziroma ga ustrezno označila in zavarovala. Ugotovilo je, da drugotožena stranka pred prevzemom varovanja varovanega območja ni (dovolj skrbno) pregledala. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje o krivdni odškodninski odgovornosti drugotožene stranke in o odstotnosti soprispevka tožnika k nastalemu škodnemu dogodku.
ZDR člen 90a.. ZDR-1 člen 91, 91/1, 92, 114, 114/1, 114/2, 114/2-3, 226.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - starejši delavec - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - prenos dejavnosti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 21. 3. 2014 ni bil varovana kategorija delavca pred odpovedjo. V tožnikovem primeru varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 ni veljalo, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženo stranko že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (tretja alineja drugega odstavka 114. člen ZDR-1). Tožnik je namreč že ob podpisu pogodbe s toženo stranko dne 28. 8. 2011, dopolnil 57 let in je ob upoštevanju 201. člena tedaj veljavnega ZDR, kot starejši delavec užival posebno varstvo, vključno s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR.
OZ člen 275, 299, 299/1, 378, 378/1, 418, 418/1, 419, 419/1, 419/2. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3, 28/4.
Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije - izterjava nadomestila preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - preživninska terjatev - prehod terjatve - zakonita subrogacija - obvestilo dolžniku - izpolnitev obveznosti - pravica do izjave - ugovor zastaranja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obveznost Sklada, da o subrogaciji in svojem vstopu v položaj otroka kot upnika nemudoma obvesti preživninskega zavezanca, z vidika veljavnosti prehoda (dela) terjatve na Sklad ni pravno pomembna, njen pomen je le v tem, da se zagotovi seznanjenost preživninskega zavezanca s tem, komu bo moral v bodoče izpolniti (del) svoje preživninske obveznosti, da bo dosegel osvobajajoči učinek.
Upoštevaje dejstvo, da je upnik izvršilni naslov navedel in predložil šele v odgovoru na ugovor, v tej vlogi pa je tudi podal večino pojasnil in listinskih dokazov v zvezi z izterjevano terjatvijo, bi sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor zastaranja v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor moralo upoštevati kot pravočasen in se do njega opredeliti vsebinsko.
ZDR-1 člen 54, 56, 77.. ZPP člen 212, 286, 277, 318.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zamudna sodba
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas v nasprotju z zakonom. Razlog, naveden v pogodbi o zaposlitvi (usposabljanje in priprava na delo), očitno ni resničen, glede na to, da je v obvestilu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zapisano, da je bila pogodba sklenjena za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela. Poleg tega pa tudi ta drugi razlog, to je začasno povečan obseg dela, ni izkazan, ker gre za stalno delo, za katero je tožena stranka zaposlila druge delavce.
Kadar je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, se v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato tudi v obravnavanem primeru ni zakonske podlage za to, da bi se delodajalcu naložila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.. - člen 4.
davki in prispevki - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
znižanje preživnine - sprememba preživnine - sprememba višine preživnine - bistveno spremenjene razmere - preživninska obveznost - pridobitne zmožnosti zavezanca - dokazna ocena - nova dejstva in novi dokazi
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti. Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Tak pristop bi namreč povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločalo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo pravnomočnost sodne odločbe.
Pridobitnih zmožnosti preživninskega zavezanca ne opredeljuje nujno zgolj redna mesečna plača, pač pa tudi drugačen način zaslužka oziroma realna, prepričljivo izkazana možnost zaslužka in njegovo premoženjsko stanje nasploh.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006164
OZ člen 168, 174.
odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - vzročna zveza - izguba na zaslužku - pretrganje vzročne zveze - mesečna renta
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je od 23. 5. 2016 dalje prekinjena vzročna zveza med nastajajočo premoženjsko škodo (izgubo dohodka) in škodnim dogodkom z dne 22. 5. 2010, za katerega je bila krivdno odgovorna toženka. Tožeča stranka se ni odzvala na povabilo tožene stranke, da se zglasi v kadrovski službi zaradi nadaljevanja delovnega razmerja v okviru preostale delovne zmožnosti v invalidskem podjetju. S tem je preprečila možnost za svojo zaposlitev in pridobitev prihodkov iz tega naslova. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za plačevanje mesečne rente od 23. 5. 2016 dalje utemeljeno zavrnilo.
ZPP člen 99, 99/2, 99/3, 137. ZIZ člen 19, 19/1, 42.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - pravilna vročitev - pravnomočnost sodne odločbe - vročitev odločbe pooblaščencu - vročanje pisanj, če ima stranka več pooblaščencev - odpoved pooblastila
Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Sodišče oziroma organ, ki odloča o terjatvi na prvi stopnji v skladu z 19. členom ZIZ opremi sodno odločbo s potrdilom o izvršljivosti. Če je bilo to potrdilo neutemeljeno izdano, ga lahko razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o (ne)utemeljenosti izdanega potrdila o izvršljivosti presojati samo, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena, če je postala pravnomočna ter če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Če ugotovi, da ti pogoji niso bili izpolnjeni, mora neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti razveljaviti.
Preklic oziroma odpoved pooblastila učinkuje šele od naznanitve sodišču dalje, za nasprotno stranko pa od tedaj dalje, ko je s tem dejstvom seznanjena.
Pritožba zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je nedovoljena, zato jo je potrebno zavreči.
Pravno podlago za izrek denarne kazni je sodišče imelo v določbi 11. člena ZPP, po kateri jo sme izreči v primeru, ko udeležencu v postopku z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljal svoje pravice. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da zaporedno vlaganje enakih vlog oziroma pravnih sredstev, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj, pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva. Pri zlorabi pravice gre, med drugim, tudi v primeru takšnega uveljavljanja pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Ravnanje, ko tožena stranka iz ponavljajočih se razlogov nekritično vlaga popolnoma enake vloge - pritožbe, z enako vsebino, meji na tako zlorabo procesnih pravic, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno sankcioniralo po določbi 11. člena ZPP.