PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18673
ZAzil člen 27, 27/6. ZUS člen 72, 72/2, 74.
azil - omejitev gibanja - kršitev pravil postopka v upravnem sporu
Ker je prvostopno sodišče o omejitvi gibanja tožniku kot prosilcu za azil odločalo brez tožnikovega predhodnega zaslišanja, obveznost tega mu določa 6. odstavek 27. člena ZAzil, je bistveno kršilo pravila postopka, zaradi česar je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je kršeno materialno pravo.
ukrep urbanističnega inšpektorja - enostavni objekt - odločba ustavnega sodišča
Po določbah 3. odstavka 3. člena ZGO-1 investitorjem pod predpisanimi pogoji za začetek gradnje ni treba več pridobiti gradbenega dovoljenja, če gre za enostavni objekt.
Zoper odločbo župana o razrešitvi direktorja občinske uprave ni dopustna pritožba, ker tega 83. člen ZJU ne predvideva in ker so odločbe župana po ZLS dokončne, komisija za pritožbe pa nima pristojnosti za odločanje na področju razrešitev položajnih uradnikov, je pa dopusten upravni spor.
borza - začasna zaustavitev trgovanja - procesne predpostavke za sodno varstvo - upravni spor - pravni interes
Za obstoj pravnega interesa mora biti izkazano (v dvomu je dokazno breme na tožniku), da bi ugoditev njegovi tožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da si bo na ta način izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijanega akta.
dovoljenje za opravljanje člana uprave banke - pogoji - izkušnje s poslovodenjem - dokazovanje
Zakonsko besedilo govori o vodenju poslov podjetja, s čimer ni mišljeno opravljanje poslov, torej izvajanje dejavnosti podjetja, pač pa poslovodenje, torej vodenje podjetja, za kar so se izoblikovali v gospodarski in upravni praksi različni nazivi (direktor, predsednik oziroma član uprave ipd.). ZGD v tem pogledu povsem jasno pove, da pomeni vodenje poslov poslovodstvo (npr. 9. člen).
ZPP člen 374, 374/2, 377, 391, 391/2.ZIZ člen 15, 76.
zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - ustavitev izvršbe - dopustnost pravnega sredstva - pravni interes za izpodbijanje sodne odločbe - javna korist - načelo ekonomičnosti
Državni tožilec ni pooblaščenec strank in zato pravna korist za izpodbijanje pravnomočne odločbe ene ali druge stranke postopka ni merilo za presojo dovoljenosti pravnega sredstva. Je pa to v primeru zahteve za varstvo zakonitosti javna korist, ki se odraža v težnji po zagotavljanju z zakonom skladnega in enotnega sodnega varstva pravic ter s tem vzdrževanja pravnega reda kot pogoja za uresničitev ustavnega načela pravne države. Vendar tudi za presojo pravnega interesa z vidika javne koristi velja, da je merilo za dopustnost sodne intervencije načelo ekonomičnosti in izbire najbolj racionalne izmed zakonsko predvidenih možnosti za enako kvalitetno uresničitev cilja varovanja javne koristi v prej razloženem pomenu. Zato ni mogoče terjati intervencije najvišjega sodišča v državi z zahtevo po meritornem odločanju o izrednem pravnem sredstvu, če je z zakonom že zagotovljeno enako (in bolj racionalno) varstvo pravic na drug način.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23280
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 420, 420/2.KZ člen 196.
zahteva za varstvo zakonitosti – bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - prosta presoja dokazov – strokovno mnenje – neupravičena proizvodnja in promet z mamili – sadike konoplje
Gojenje rastline konoplje, ki vsebuje kanabinoidne komponente, pomeni že samo po sebi proizvodnjo mamil, zato je podan ta zakonski znak kaznivega dejanja, in ni odločilno, da je policija po odkritju in zasegu sadik posušene dele rastline poslala centru za forenzične preiskave za podajo strokovnega mnenja, ki ga je sodišče tudi smelo uporabiti in presoditi kot vsak drug dokaz.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje premoženjskega stanja - preseg cenzusa - premoženje, ki se ne upošteva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ne more biti tožnikovi presoji prepuščeno, katere podatke o svojem premoženju in premoženju družinskih članov bo navedel v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj bi v njej moral navesti podatke o celotnem premoženju.
nastanek premoženjske škode - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - delna izpolnitev - izpolnitev naturalne obligacije
Tožnica ni ponudila nobenih pravno relevantnih trditev, ki bi vplivale na tek petletnega zastaralnega roka iz drugega odstavka 376. člena ZOR. Zastaranja namreč ni moglo pretrgati dejstvo, da je tožena stranka 24.10.2000 plačala tožnici znesek, ki ji je bil pravnomočno prisojen iz naslova kasko zavarovanja za šipe na avtomobilu, saj je tožena stranka s tem izpolnila obveznost, ki je imela povsem samostojno pravno usodo.
dovoljenost revizije zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje - vrednost spornega predmeta - devizni znesek v tolarski vrednosti
Sodišče prve stopnje je 7.4.2005 izdalo sklep o umiku tožbe, o kasneje vloženem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pa je odločilo z zavrnitvijo s sklepom z dne 14.6.2005. Tožniki se proti sklepu o umiku tožbe niso pritožili in je zato ta postal pravnomočen z iztekom pritožbenega roka. Pritožbeno in revizijsko je prvi tožnik izpodbijal le drugi sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in drugostopenjski sklep o zavrnitvi pritožbe proti temu sklepu. V taki procesni situaciji je sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, le prvi sklep o umiku tožbe, ki niti ni bil pritožbeno izpodbijan, ne pa tudi drugi sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - popravni sklep - sklep o (delni) razveljavitvi prvostopenjske odločbe - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Dovoljenost zahteve proti sklepu o predlogu za izdajo popravnega sklepa je odvisna od dovoljenosti zahteve proti sodni odločbi, ki je bila ali naj bi bila popravljena. Ker razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča nima narave pravnomočne sodne odločbe v smislu prvega odstavka 385. člena ZPP, zahteva ni dovoljena niti proti sklepu o predlagani popravi razveljavitvenega sklepa.
pripor - ponovitvena nevarnost - predlog da se odredi pripor - izjava obrambe o predlogu - načelo enakosti - preizkus ali so še dani razlogi za pripor - podaljšanje pripora
Preizkus ali so še dani razlogi za pripor po vloženi obtožnici v primeru, ko je obdolženec v priporu, ni podaljšanje pripora v smislu in način, ki ga določa 205. člen ZKP. Gre za preizkus po uradni dolžnosti, ki mora biti opravljen v treh dneh od prejema obtožnice in zanj ni potreben poseben predlog državnega tožilca.
Po načelo enakosti in kontradiktornosti v kazenskem postopku je potrebno v primeru, ko državno tožilstvo v obtožnici predlaga, da se pripor zoper obdolženca podaljša, obdolženca in zagovornika seznaniti s predlogom državnega tožilstva in jima omogočiti, da se izjavita o predlogu. Z odločanjem o podaljšanju pripora ob vložitvi obtožnice pred iztekom roka, ki ga je dalo zagovorniku za odgovor na predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora je sodišče prve stopnje sicer kršilo obdolženčevo pravico do obrambe v smislu 2. odstavka 371. člena ZKP, vendar kršitev ni vplivala na zakonitost izpodbijane pravnomočne odločbe o podaljšanju pripora.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri presoji zakonitosti sklepa o priporu Vrhovno sodišče ne more izhajati iz predvidevanj, kaj bi se utegnilo dogajati v nadaljevanju kazenskega postopka, predvsem ali bo v nadaljnjem postopku obramba imela možnost neposredno zaslišati obremenilne priče, pač pa ocenjuje le, ali so podani pogoji za pripor.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonska zveza med delavko razpravljajočega sodišča in pravdno stranko - majhno sodišče
Okoliščina, da je žena tožnika zaposlena na Okrajnem sodišču v A., pri katerem je majhno število zaposlenih (kot je to potrjeno s predlogu priloženim dopisom sodnice), je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZDen člen 27, 27/1, 27/3, 27/9, 42, 42/3. ZUS člen 73.
odškodnina v obliki nadomestnega kmetijskega zemljišča - vračilo v last - kompleks kmetijskih zemljišč
Tožnik je s ponudbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS o dodelitvi nadomestnih zemljišč, ki ležijo v kompleksu kmetijskih zemljišč soglašal in o tem tudi podpisal izjavo, ki ne vsebuje nobenega pogoja glede parcelacije. Razdelitev kompleksa kmetijskih zemljišč tudi ni stvar denacionalizacijskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS09160
ZPP člen 212, 215, 216, 339, 339/2-14, 377, 384, 384/1.ZIL člen 93, 93/1.
zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do povračila škode - dokazovanje - dokazni standard - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - industrijska lastnina - sodno varstvo pravic - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in med samimi listinami - zmotna uporaba pooblastila sodišču za odločanje po prostem preudarku - kršitev pravic iz registriranega modela
Protispisnost obstaja le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov, torej takrat, ko je sodišče listinam ali zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče te dokumente napačno dokazno tolmači (jim pripiše napačni dokazni pomen - npr. da dokazujejo, ali da ne dokazujejo določene strankine trditve o dejstvih). V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Če je mogoče višino terjatve brez večjih težav ugotoviti s pomočjo dokazovanja, mora sodišče izvesti in oceniti razpoložljive dokaze in pooblastila iz 216. člena ZPP (prosti preudarek) ne sme uporabiti. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali ugovore (212. člen ZPP): prosti preudarek namreč ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke glede zbiranja procesnega gradiva.
odgovornost za škodo - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - odškodnina dosojena ob ponovnem sojenju - začetek teka zamudnih obresti
Kadar sodišče po razveljavitvi sodbe določi po višini enako odškodnino kot ob prvem sojenju, tečejo zamudne obresti od dosojene odškodnine za nepremoženjsko škodo od zadnjega sojenja, če je bila višina odškodnine odmerjena po razmerah ob zadnjem sojenju.