nujna brezplačna pravna pomoč - dokaz o izpolnjevanju vseh pogojev - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - obveznost vračila
Pri dodelitvi nujne pravne pomoči je potrebno pogoje za izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči izkazati v roku 8 dni. V nasprotnem primeru se uporabljajo določbe o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.
odgovornost za drugega - odgovornost staršev - poškodba drugega otroka pri igri - kepanje - enkratni dogodek
Šlo je za enkraten dogodek, ki je sicer prerasel običajno otroško igro pri kepanju (tožnik je dobil dve buški na glavi, modrico na korenu nosu in modrice po obeh kolenih, doživel pa je tudi stres), kakšno drugo nasilno ravnanje toženčevega sina ob drugih dogodkih pa ni bilo ugotovljeno. Ugotovljeno ni bilo niti kako drugo neprimerno obnašanje, ki bi lahko opozorilo toženca, tudi opozoril drugih staršev ali same šole ni bilo. Nasprotno, dejanske ugotovitve o otrokovem obnašanju so take, da njegovih staršev niso zavezovale k posebnemu in drugačnemu ukrepanju.
Samo en nasilen dogodek, s katerim otrok povzroči škodo, sam po sebi ni podlaga za odškodninsko odgovornost njegovih staršev, saj ne gre za odgovornost brez krivde.
Spor, v katerem zahteva tožnik ugotovitev lastninske pravice in vpis v zemljiško knjigo, je civilnopravni spor, za katerega je pristojno sodišče, čeprav sta toženi stranki država in občina, tožnik pa svoj zahtevek utemeljuje tudi s trditvami, da so upravne odločbe o nacionalizaciji spornih nepremičnin absolutno nične, neobstoječe. Vprašanje obstoja in vezanosti na te upravne odločbe predstavlja tu le predhodno vprašanje, kdo je lastnik spornih nepremičnin, ni pa to razlog za pomanjkanje sodne jurisdikcije.
Ker edino upošteven znesek 600.000 SIT, naveden kot ocena vrednosti spornega predmeta v tožbi, ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije iz 2. odstavka 367. člena ZPP, je tožničina revizija zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, nedovoljena v pomenu določbe 2. odstavka 374. člena istega zakona. Pravkar obrazloženo je podlaga tudi za odločitev o nedovoljenosti revizije zoper sklep sodišča druge stopnje o potrditvi sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je bil "zavrnjen predlog tožeče stranke za zvišanje vrednosti spornega predmeta".
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23390
ZKP člen 17, 39, 39/1-5, 371, 371/1-2, 371/1-11, 395, 395/1, 424, 424/1.KZ člen 127, 128.URS člen 29.
načelo materialne resnice - izvajanje dokazov v obdolženčevo korist - zavrnitev dokaznega predloga - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - izločitveni razlog - odgovor na pritožbene navedbe - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - umor - uboj na mah
Sodnik, ki je sodeloval pri odločanju v izvenobravnavnem senatu, ni izločen kot član senata, ki odloča na glavni obravnavi o glavni stvari in tudi ne v postopku odločanja o pritožbi pri sodišču druge stopnje, razen če je sodeloval pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico oziroma zahtevi predsednika senata po 271. ali 284. členu ZKP.
objektivna odgovornost lovske družine - prostovoljno delo člana lovske družine - gospodarjenje z loviščem - odgovornost za škodo od nevarne stvari - delo oškodovanca z lastnim delovnim orodjem zavarovanje pred odgovornostjo - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Zavarovanje odgovornosti lovske družine krije tudi škodo, ki jo član LD utrpi pri obveznem delu za LD, če je delo opravljeno v okviru osnovne dejavnosti lovske družine (izdelovanje preže - izvedba lovsko gojitvenega načrta).
Pri presoji dejstva, na katere nepremičnine se nanaša zahteva za denacionalizacijo, je pomembno tudi pooblastilo vlagatelja in vsebina odločbe o nacionalizaciji.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - neupravičena uporaba avtorskega dela - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravna premoženjska korist - skupna tržna vrednost - uporaba milejšega zakona
Jezikovna primerjava besednih zvez "namen pridobitve premoženjske koristi" in "skupna tržna cena" primerkov neupravičeno reproduciranih avtorskih del pokaže, da so spremembe zakona močno razširile polje kaznivosti, ker ni omejeno s storilčevim koristoljubnim motivom, po drugi strani pa je polje zoženo z uvedbo novega kvalifikatorja, "skupne tržne cene" primerkov avtorskih del. Ugotovitev izpodbijane sodbe, da je obdolženec uporabil primerke neupravičeno reproduciranih avtorskih del, s katerimi si je nameraval pridobiti več kot 714.470 SIT premoženjske koristi, neizogibno in logično implicitno vsebuje tudi očitek, da je bila skupna tržna cena primerkov teh avtorskih del na zakonitem trgu mnogo višja kot navedeni znesek in tako dejanje obdolženca vsebuje tudi zakonski znak "skupne tržne cene, ki pomeni večjo premoženjsko korist" po spremenjenem 159. členu KZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi izpodbijanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S trditvami, da je bil po krivem obsojen, uveljavlja obsojenec zmotno ugotovitev sodišča, da je storil kaznivo dejanje, ki ga je bil obtožen, uveljavlja torej zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar se s tem izrednim pravnim sredstvom ne more uveljavljati.
Kontingenti so ugodnost, ki jih določi vlada, na uvozniku pa je, da uveljavi pravice iz tega naslova. Gre za izjemo, ki je dovoljena le, če jo deklarant izrecno uveljavlja.
Absolutno zastaranje izvršitve denarne kazni je nastopilo dne 4.10.1998 oziroma s pretekom štirih let od pravnomočnosti sodbe. Ker je sodišče izdalo izpodbijani sklep o izvršitvi denarne kazni (na ta način da se spremeni v zaporno) po preteku tega roka, je s tem v škodo obsojenca kršilo 5. točko 372. člena ZKP v zvezi s 6. točko 97. člena in 5. odstavkom 99. člena KZ SFRJ.
ZKP člen 33, 33/1, 203, 203/1, 204, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 391, 392/6, 398, 398/2, 420, 420/1.URS člen 23.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - izločitev postopka - objektivna koneksiteta - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do zagovornika - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izpodbijanje dokazne ocene - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primeru objektivne koneksitete je izvedba enotnega kazenskega postopka sicer pravilo, ki pa ne velja brez izjeme.
V primeru objektivne koneksitete, še posebej, če se sodba nanaša na kaznivo dejanje, ki je storjeno z udeležbo dveh ali več oseb, dovoljuje reševanje zahteve za varstvo zakonitosti šele tedaj, ko je s sodbo(ami) pravnomočno odločeno o celotnem predmetu obtožbe. Temu v prid govorijo tudi vsebinski razlogi, kot so enotna presoja ravnanja vseh udeležencev, enotna dokazna ocena, morebitna uporaba instituta beneficium cohaesionis in podobno. Vendar pa bi vztrajanje zgolj pri takem stališču, ki ne bi upoštevalo izjemnih procesnih situacij, lahko imelo v določenih primerih tudi negativne posledice oziroma bi pripeljalo do kršitve z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije), predvsem pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - načelo ekonomičnosti - potni stroški
Dosedanji dokazni predlogi obeh pravdnih strank niso take narave, da bi vplivali na večje pravdne stroške, samo stroški privedbe tožnika v Ljubljano namesto v Maribor pa niso taka okoliščina, ki bi utemeljevala prenos pristojnosti.
skupno premoženje zakoncev - nastanek in delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - volja zakoncev - pasiva in aktiva premoženja - kredit
Toženčevo vztrajanje, da je tožnica nasprotovala ponovnemu nakupu kokošje farme, nima pravne teže zaradi pravilnih razlogov obeh sodišč, da samo soglasje za pridobitev predmeta skupnega premoženja ni odločilno, pač pa čas in način njegove pridobitve. Ob izpolnjenih zakonskih pogojih skupno premoženje nastane na originaren način na podlagi samega zakona.
Za pridobitev skupnega premoženja najeti kredit je skupen in pomeni pasivo skupnega premoženja. Na sam nastanek skupnega premoženja (in tudi na višino deležev) ne vpliva okoliščina, kateri od zakoncev ga je odplačeval in tudi ne, koliko ga je odplačal v času življenjske skupnosti in koliko po njenem prenehanju.
pridobitev stvarne služnosti - obstoj stvarne služnosti - uporaba določb ZNP o postopku za delitev stvari - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Določbe 125. člena ZNP so neuporabne za razrešitev v pravdnem postopku spornega vprašanja obstoja stvarne služnosti, saj je po naravi stvari nujno izhodišče za njihovo uporabo ravno neobstoj stvarne pravice na tuji stvari, o kateri lahko sodišče odloči le tako, da jo "ustanovi" - in to po uradni dolžnosti ter le v nepravdnem postopku ob odločanju o delitvi stvari v solastnini oziroma (smiselno enako) o delitvi skupnega premoženja (130. člen ZNP).