Za rekonstrukcijo strehe in izdelavo "frčad" potrebuje investitor v hiši, ki je v solasti več lastnikov, soglasje vseh solastnikov, da je izpolnjen pogoj iz 36. člena ZGO. Upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ni dolžan pridobivati soglasij solastnikov, ampak mora investitor zahtevi za izdajo tega dovoljenja ta soglasja priložiti oziroma priložiti odločbo sodišča, ki v nepravdnem postopku odloči o tem na podlagi 15. člena ZTLR.
ZDRS člen 10. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 5.
sprejem v državljanstvo - naturalizacija - zagotovljen trajen vir preživljanja
Tožnik ni uspel dokazati, da ima zagotovljen trajen vir preživljanja, ki bi mu skladno z določbo 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS zagotovil trajno materialno in socialno varnost za prebivanje v Republiki Sloveniji.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preprečitev odstranitve iz RS
Tožniki so nesporno izrazili namero za vložitev prošnje za azil šele osem dni po nastanitvi v centru za tujce, ko so čakali na odstranitev iz države. V prošnjah so navedli, da jim je bila ciljna država ilegalnega potovanja Švedska.
ZUS člen 16, 59, 59/1, 70.ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2, 137, 137/1, 146, 343, 343/1, 343/2, 352.
rok za pritožbo - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - prepozna pritožba
Ker je bila tožničina pritožba vložena po izteku pritožbenega roka, jo je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (1. in 2. odstavek 343. člena ZPP), na podlagi določbe 352. člena ZPP, v zvezi z določbo 16. člena ZUS, zavrglo kot prepozno.
azil - ponovljeni postopek - odločba ustavnega sodišča - pospešeni ali redni postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Ker je bila zadeva vrnjena toženi stranki v nov postopek (po odločbi Ustavnega sodišča RS) in je tožena stranka ponovno o zadevi odločila na isti dejanski in pravni podlagi, kot je temeljila odločitev v njeni prvi (odpravljeni) odločbi, bi morala v novem azilnem postopku dati prosilcu za azil možnost, da se izjavi o okoliščinah, relevantnih za odločitev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - rok za odpoved
Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je tožnik protipravno in na nedovoljen način pridobil oziroma toženi stranki odtujil izdelke, ki jih na legalen način ni bilo mogoče dobiti, da tako ravnanje pomeni kršitev pogodbe o zaposlitvi in ima elemente kaznivega dejanja, da je tožena stranka izgubila zaupanje in da zato delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, so bili s tem izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR ni določil najvišjih zneskov odpravnin, tako da je v skladu z 2. odstavkom 7. člena ZDR potrebno upoštevati, da se s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo lahko določijo višje odpravnine.
Ob izvedbi številnih, tudi neposrednih dokazov, pri kateri sta imeli tožnici možnost neposredno sodelovati, je sodišče ravnalo okviru določb 8. člena ZPP o prosti oceni dokazov, ko je zavrnilo predlog tožnic po izvedbi dodatnega dokaza z izvedencem.
ZPP člen 374, 374/2, 391.ZIZ člen 76.ZDT člen 5, 5/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravno mnenje - javna korist - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - obstoj sodne prakse - posledice razveljavitve izvršilnega naslova
Zahteva za varstvo zakonitosti je nedopustna, če že obstaja sodna praksa glede pravnega vprašanja, ki ga postavlja.
Če je izvršilni naslov razveljavljen, sodišče ustavi izvršbo, vendar ne razveljavi sklepa o izvršbi.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadaljevanje dela - transformacija delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi
Ob ugotovitvah, da je predstavnik tožene stranke dne 2.9.2003 izročil tožniku v podpis pripravljeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas s polnim delovnim časom, da je tožnik po 31.8.2003 s pristankom tožene stranke brez prekinitve nadaljeval z delom vse do 15. oziroma 30.9.2003, čeprav nove pogodbe ni podpisal, ni mogoč zaključek, da je bila s tožnikom sklenjena kakršnakoli nova pogodba o zaposlitvi. Zato se šteje, da je tožnik po 31.8.2003 nadaljeval z delom po pogojih predhodne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
nesreča pri delu - sokrivda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - zamudne obresti
Posledica tožnikove nepazljivosti je bil tako nesrečen padec, da je tožnik izgubil zavest in se premikajočemu vlaku zato ni mogel izogniti. V vsaj določeni meri, pravilno ocenjeni z 10%, je nepazljivost tožnika samega soprispevala k nastali nesreči. Izpodbijana sodba je glede odločitve o zamudnih obrestih skladna z načelnim pravnim mnenjem, na katerega je vsak senat Vrhovnega sodišča vezan.
zakonska cesija - subrogacija - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Zastaranje terjatve, ki jo pridobi zavarovalnica od zavarovanca zoper tretjega začne teči takrat, ko začne teči proti tretjemu zastaranje zavarovančeve terjatve (ki jo ima zaradi škodnega dogodka). Začetek teka zastaralnega roka je torej enak za zavarovanca in za zavarovalnico, čeprav pridobi zavarovalnica terjatev šele kasneje kot zavarovanec.
Ker je invalidska komisija izvedenski organ tožene stranke (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), v sodnem postopku ne more biti sodni izvedenec. Če sodišče v postopku za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja kot izvedenca postavi invalidsko komisijo, lahko stranke zahtevajo izločitev v rokih in v skladu z določbo 247. člena ZPP. Izvedensko mnenje, ki ga je invalidska komisija podala v predhodnem postopku, je v sodnem postopku možno uporabiti kot dokazno listino. Če je vsebina listine med strankama sporna, je potrebno dejstva v sodnem postopku dokazati z dovoljenimi dokaznimi sredstvi. Vedno pa je mnenje invalidske komisije iz predhodnega postopka možno uporabiti v sodnem postopku, če se obe stranki s tem strinjata – sodišče lahko v tem primeru strokovne zaključke invalidskih komisij kot nesporna dejstva sprejme v dejansko podlago sodbe.
Izjava o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja brez vpisanega datuma prenehanja in datuma podpisa izjave, ki jo delavec na zahtevo delodajalca podpiše ob podpisu pogodbe o zaposlitvi je nedopustna in ne more imeti pravnih učinkov.
Postopek za izdajo zamudne sodbe je pisen postopek, v katerem se ne izvajajo dokazi in ne opravi obravnava. Sodišče vzame za dejansko podlago odločanja tiste okoliščine in dejstva, ki jih navede tožnik.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23230
ZKP člen 258, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 22, 127, 127/1.
utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje z izvedencem - odprava pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju - pravna opredelitev dejanja - poskus umora
Pri ugotavljanju dejanskega stanja s pomočjo izvedencev je treba pomanjkljivosti v mnenju najprej skušati odpraviti z novim zaslišanjem; pred z določeno stopnjo verjetnosti izkazanimi pomanjkljivostmi in dvomom o pravilnosti danega mnenja stranka ne more zahtevati postavitev drugega izvedenca.
Za sprejeto pravno opredelitev poskusa umora vprašanje, ali bi oškodovanka brez zdravniške intervencije umrla, ni relevantno, pomembno bi bilo le, če bi sodišče ugotovilo, da ji je obsojenec nameraval prizadejati le telesno poškodbo. V takem primeru bi bila za pravno opredelitev lahko pomembna okoliščina, ali je bilo zaradi poškodbe v nevarnosti življenje poškodovanke.
Neprištevnost storilca ne izključuje zavedanja fizičnega ravnanja (pač pa njegovega pomena) in ne hotenja, da z njim uresniči določeno posledico. Brez ugotovitve namena povzročitve prepovedane posledice neprištevnega storilca pri dokončanem ali poskušanem naklepnem kaznivem dejanju kaznivo dejanje ne bi bilo storjeno.