povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - merila (kriteriji) za odmero - telesne bolečine - strah - nepopolna revizija - opredelitev obsega izpodbijanja v reviziji - zavrženje revizije
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Izhodišče za primerjavo ni končno prisojeni znesek, ki upošteva prispevek oškodovanca, pač pa odmerjeni znesek, saj lahko le zneski brez upoštevanja morebitnih prispevkov predstavljajo enako izhodišče (ali isti imenovalec) za primerjavo odškodnin v podobnih odškodninskih zadevah.
Značilnosti postopka z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom so med drugim tudi strožje zahteve do strank in omejena pooblastila revizijskega sodišča. Stranka mora jasno opredeliti vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe. Revizijsko sodišče nima pooblastila v smislu prvega odstavka 350. člena ZPP, kot ga ima pritožbeno sodišče. Zato je revizija z neopredeljenim obsegom izpodbijanja nepopolna revizija.
V tej zadevi je trditev o prekoračitvi tožbenega zahtevka je nepopolna ne samo zato, ker ni jasno označeno, ali jo revidentka uveljavlja pri vseh ali le pri nekaterih oblikah škode, pač pa je nejasna tudi zaradi zamenjavanja pojmov o odmerjeni in prisojeni odškodnini ter zaradi netočnih zneskov.
ZSZ (1997) člen 42, 42/2, 43, 43/1. Odlok o plačilu komunalnega prispevka v Občini ŠkofljicA člen 17, 16. ZUS člen 73.
odmera komunalnega prispevka -lastna vlaganja v komunalno infrastrukturo
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bil tožnici pravilno odmerjen komunalni prispevek po tedaj veljavnem Zakonu o stavbnih zemljiščih 1997 in na njegovi podlagi sprejetem Odloku in sicer po določbah 17. člena Odloka, ki veljajo za legalizacijo objektov. Ker tožnica ni v skladu z Odlokom dokumentirano izkazala vlaganja v komunalno infrastrukturo, predložila je le potrdilo krajevne skupnosti, kjer je pavšalno navedeno, da je tožnica aktivno sodelovala pri komunalnem urejanju zemljišča, ji oprostitve plačila komunalnega prispevka, v skladu z Odlokom ni mogoče priznati.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - tovornjak med obratovanjem - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - krivdna odgovornost - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci
Po obstoječi sodni praksi tovornjak med obratovanjem nevarna stvar, zato njegov imetnik odgovarja po drugem odstavku 154. člena, 173. in 174. členu ZOR ne glede na krivdo. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili odgovornost tožene stranke, pri kateri je imel imetnik vozila zavarovano odgovornost. Sta pa tudi pravilno upoštevali ugovor zavarovalnice o oprostitvi odgovornosti po 177. členu ZOR zaradi krivde pokojnega, ki je imel v krvi kar 1,84 promila alkohola. To pa je povzročilo, da se ni zavedal nevarnosti, ki jo je predstavljal vzvratno vozeči tovornjak. Poleg tega je povsem napačno ravnal, ker se je samoiniciativno z motiko postavil za tovornjak, pri čemer je bistveno podcenjeval nevarnost in hitrost vozila. Ker brez njegovega ravnanja sploh ne bi prišlo do nezgode, to pa je bilo v vzročni zvezi z vinjenostjo, sta sodišči pravilno ugotovili visoko stopnjo njegove krivde. Toda pri tem sta ugotovili tudi krivdno ravnanje voznika tovornjaka, ki je vzvratno vozil v klanec in je pri tem pazil, da ne bi izgubil zaleta, pri čemer pa je zanemaril dejstvo, da dela cestišča za tovornjakom ne vidi. Ravnal je malomarno in tako tožena stranka ni dokazala, da ni kriva za nesrečo (prvi odstavek 154. člena ZOR). Tako sta sodišči pravilno uporabili tretji odstavek 177. člena ZOR, po katerem je zavarovalnica deloma prosta odgovornosti v sorazmerju do krivde pešca, ki jo je določilo na 40 %.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.ZOR člen 412, 412/2.
dovoljenost revizije - deljive obveznosti - solidarne obveznosti - več tožnikov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V primeru, da denarna obveznost ni opredeljena kot nerazdelna obveznost, gre za deljivo obveznost. Če je pri deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se po določbi drugega odstavka 412. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (glej 1060. člen Obligacijskega zakonika) deli obveznost med njimi na enake dele.
Ker gre za dve tožnici (upnici), teh zneskov glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZPP ni mogoče seštevati, posamično pa znesek 982.213 SIT ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23281
ZKP člen 398, 398/1-3.KZ člen 41, 145, 145/1.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – dovoljenost – zavrženje – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – odmera kazni - ogrožanje varnosti – resna grožnja
Pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti morajo biti grožnje takšne narave, da so objektivno zmožne vzbuditi ogroženost pri drugemu, kar so v konkretnem primeru glede na ugotovljene okoliščine bile.
neupravičena dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjsko stanje prosilca - namerno zamolčanje ali posredovanje napačnih podatkov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Za uporabo določb 3. odstavka 20. člena ZBPP mora biti izkazan namen prosilca, da si bo z zamolčanjem podatkov neupravičeno pridobil brezplačno pravno pomoč.
gradbeništvo - pomožni objekt - odmik od parcelne meje
Ali gre za pomožni objekt, za katerega ni potrebno lokacijsko dovoljenje, se presoja po odloku o pomožnih objektih občanov, izdanim na podlagi 2. odstavka 51. člena ZUN.
odgovornost delodajalca - odgovornost za drugega - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - varstvo pri delu - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - pravična denarna odškodnina - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi skaženosti - skaženost kot pravni standard
Obe sodišči sta poudarili nepravilno nalaganje čebrov, saj bi morala biti paleta med nakladanjem spuščena do tal. Viličarist je zato to delovno operacijo organiziral v nasprotju s predpisi o varstvu pri delu, tožnik pa takemu nalaganju ni nasprotoval, pač pa je pri njemu sodeloval, poleg tega pa je tudi stopil na paleto in se prislonil na jarem viličarja ter s tem segel v strižno mesto, kjer mu je stisnilo roko. Nepravilno sta torej ravnala oba, tako viličarist kot tožnik. Materialnopravno pravilno je razmerje 30 % : 70 % v korist tožnika.
Komaj opazna izboklina na hrbtišču desne roke fizičnega delavca srednjih let ne izpolnjuje objektivnih kriterijev za obstoj skaženosti kot pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23377
ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 16, 16/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - prosta presoja dokazov - actio libera in causa
Nestrinjanje z obrazložitvijo zavrnitve dokaznih predlogov in navajanje, kaj vse bi lahko sodišče ugotovilo, če bi dokazne predloge upoštevalo, pomeni nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23265
ZKP člen 18, 18/1, 420, 420/2.KZ člen 183, 183/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec - spolni napad na otroka - zakonski znaki kaznivega dejanja - zaupanost v varstvo in oskrbo
Če kazenski postopek ni pravnomočno končan in sodna odločba ni pravnomočna, procesni pogoji za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti niso podani in jo je treba zavreči.
Na vprašanja, ali so bila dejanja, kot jih opisuje oškodovanka sploh storjena in če so, na kakšen način, mora v skladu z načelom proste presoje dokazov odgovoriti sodišče, ne pa izvedenec.
Četudi je bila oškodovanka med obsojenčevim prestajanjem zaporne kazni oddana v rejniško družino, je bila obsojencu zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo, saj mu niso bile nikoli odvzete roditeljske pravice in dolžnosti.
pripor - utemeljeni sum - obrazložitev sklepa o odreditvi pripora
Sklepa o odreditvi pripora ali sklepa o uvedbi preiskave (za kar zadošča obstoj utemeljenega suma) ni mogoče enačiti s sodbo (za katero je potreba gotovost, da je določena oseba storila kaznivo dejanje). Sodnik v tej fazi postopka namreč ni dolžan dokazov tudi vsebinsko presojati in tudi ne ocenjuje verodostojnosti prič.
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-92/1NM člen 24, 31, 31/1.
zavarovanje avtomobilskega kaska - tatvina vozila - izplačilo zavarovalne vsote - sozavarovana oseba - prepustitev stvari v uporabo - vzročna zveza
S predložitvijo lažnih podatkov namreč ni izpolnjen pogoj predložitve "zahtevanih" (implicite "resničnih") podatkov, saj predložitev lažnih podatkov ne presega ravni standarda nepredložitve podatkov.
Izkazanost nepredložitve zahtevanih podatkov zadošča, da sodišče na tej podlagi domnevano dejstvo nenastanka zavarovalnega primera vzame za podlago sodbe brez nadaljnjega dokazovanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23279
ZKP člen 39, 39/1-6, 65, 65/3, 236, 331, 331/5, 340, 340/3, 367, 367/2, 367/4, 371, 371/1-8.KZ člen 184, 184/2.
zaslišanje priviligirane priče - branje zapisnika - izločitev dokaza - izločitev sodnika - pravica do pritožbe - pritožba obsojenčevega sorodnika - pritožba oškodovanca - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - zakonski znaki kaznivega dejanja
Kadar je oškodovanec hkrati obdolženčev krvni sorodnik v ravni vrsti, ima pravico do pritožbe, in ne le pravice izpodbijanja sodbe zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka.
Kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja je hujša oblika kaznivega dejanja glede na posebne lastnosti storilca, ki je oškodovancu glede na svoj položaj nadrejen, ta svoj položaj nadrejenosti pa zlorablja. Oškodovanec mora biti storilcu zaupan v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, pri čemer zadošča za storitev kaznivega dejanja že ena od omenjenih vzgojnih dejavnosti.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna in objektivna odgovornost - padec pri raznašanju pošte
Zatrjevane niso bile ne okoliščine, ki bi omogočale zaključek o toženkini nevarni dejavnosti ali nevarni stvari, niti okoliščine, ki bi omogočale zaključek o toženkinem nedopustnem ravnanju. Očitno je tožnik menil, da za obstoj toženkine odškodninske odgovornosti zadostuje dejstvo, da se je poškodoval pri delu, pri raznašanju pošte. Delovnopravna zakonodaja obravnavani škodni dogodek sicer res opredeljuje kot delovno nezgodo, vendar po civilnopravnih predpisih ta okoliščina ne zadostuje za obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca oziroma toženke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23369
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 212, 212/1-1.
velika tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Za opis nedokončanega vloma v tuj avtomobil zadošča navedba v izreku, da je obdolženec v steklo avtomobila vrgel gasilni aparat z namenom, da bi drugemu vzel tujo premično stvar tako, da je vlomil v zaprt prostor in ni potrebna še navedba, da je obdolženec razbil steklo avtomobila.