denacionalizacija - obnova postopka - upravičeni predlagatelj - položaj stranke v postopku - najemnik denacionaliziranih poslovnih prostorov
Ker tožnik v postopku izdaje odločbe o vračilu nepremičnine, katere obnovo predlaga, ni imel položaja stranke (položaj stranke je imel le v obsegu uveljavljanja svojih pravic iz naslova vlaganj, o čemer je bilo odločeno z drugo dopolnilno odločbo), predlog za obnovo postopka ni vložila upravičena oseba, zato tak predlog ne izpolnjuje procesnih pogojev, določenih v 2. odstavku 256. člena ZUP 1986 za njegovo vsebinsko obravnavanje.
denacionalizacija - ničnost - položaj stranke v postopku - najemnik denacionaliziranih poslovnih prostorov - aktivna legitimacija
Kot stranka v denacionalizacijskem postopku je po ZDen opredeljena tudi fizična oseba, ki je do uveljavitve ZDen vlagala v podržavljene nepremičnine, če se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj. Tožnik v postopku izdaje odločbe, katere ničnost uveljavlja, ni imel položaja stranke in skladno z določbami 1. odstavka 280. člena ZUP (1986) v obravnavani zadevi torej nima aktivne legitimacije za vložitev predloga, da se delna odločba izreče za nično. Dejstvo, da se na ničnost upravnega akta lahko sklicuje vsakdo, ne pomeni, da je vsakdo tudi upravičen predlagati, da se upravni akt izreče za ničen. Kdo lahko tak predlog poda, ZUP (1986) taksativno našteva v že navedenem 1. odstavku 280. člena.
ZUS člen 61, 61/1.ZZKat člen 14, 15, 25, 26, 26/2.
mejni ugotovitveni postopek - spor polne jurisdikcije - stranke v upravnem in sodnem postopku
Sodišče sodi v sporu polne jurisdikcije, če so za to izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 61. člena ZUS, kar pa v tem primeru niso. Mejni ugotovitveni postopek se začne na zahtevo katerega od lastnikov zemljišč, katerih meja ni določena. Meja se določi v naravi v prisotnosti prizadetih strank, soglasno na zapisnik, možno pa je tudi naknadno soglasje katerega od lastnikov, če na kraju samem ni bil. Če soglasja ni, meja ni določena sporazumno, torej se zadeva lahko rešuje le v mejnem sporu pred sodiščem splošne pristojnosti. Vodnogospodarsko podjetje kot izvajalec gospodarske družbe upravlja z vodotoki in pripadajočimi vodnimi zemljišči, zato je lahko stranka v mejnem ugotovitvenem postopku.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo izvedbo dokazov, ki mu jih je naložilo Ustavno sodišče RS, prenesti na toženo stranko, ampak bi jih moralo samo izvesti po napotilu Ustavnega sodišča RS v njegovi odločbi.
neplačana sodna taksa - odmera s strani davčnega organa
Če zavezanec ne plača dolgovanih sodnih taks niti po opominu, sodišče pošlje o tem obvestilo davčnemu organu, ki o dolgovanih sodnih taksah izda odločbo za plačilo, ki je izvršilni naslov za prisilno izterjavo. V tem postopku ni mogoče uveljavljati oprostitev plačila sodnih taks po 13. členu ZST.
neplačane sodne takse - izdaja izvršilnega naslova - pristojnost davčnega organa
Če zavezanec ne plača dolgovanih sodnih taks niti po opominu, sodišče pošlje o tem obvestilo davčnemu organu, ki o dolgovanih sodnih taksah izda odločbo za njihovo plačilo, ki je izvršilni naslov za njihovo prisilno izterjavo. V tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na sodni spor, iz katerega taksna obveznost izvira.
uporabnik stanovanja - zavezanec za plačilo - profitna najemnina
Besedilo drugega odstavka 150. člena SZ dopušča dve razlagi glede vprašanja, kdo je v razmerju do lastnika stanovanja pasivno legitimiran za plačilo celotne najemnine. Pravilna je tista, v skladu, s katero je lastnik upravičen zahtevati celotno najemnino neposredno od najemnika, le tako namreč lastnikov položaj ne bo brez utemeljenega razloga otežen bolj, kot je nujno potrebno za zaščito nekdanjega uporabnika stanovanja.
najemna pogodba za stanovanje - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - rok
Pravica do pravovarstvenega zahtevka, torej zahtevka na sklenitev najemne pogodbe, nastane po izteku šestmesečnega roka iz določbe 147. člena SZ. Od tedaj dalje sta obe strani - tako bivši lastnik kot bivša imetnica stanovanjske pravice - imeli možnost prostovoljne izpolnitve z zakonom določene obveznosti, bivši imetnici pa je, ker do sporazumne izpolnitve ni prišlo, preostalo sodno varstvo.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta v dinarjih - denominacija - zavrženje revizije
Upoštevajoč spremembo vrednosti (denominacijo) dinarja na podlagi Zakona o spremembi vrednosti dinarja (Uradni list SFRJ, št. 83/89) na dan 21.12.1989 (10.000,00 din za en konvertibilni dinar) in menjalno razmerje 1:1 med jugoslovanskim dinarjem in slovenskim tolarjem, določeno v prvem odstavku 5. člena Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Uradni list RS/I, št. 17/91), veljavno na dan 8.10.1991, se izkaže, da je vrednost spornega predmeta, izražena v slovenskih tolarjih, 550 SIT.
ZAzil člen 29, 41. ZUS člen 1, 1/3, 2, 2/1-8, 59, 77.
azil - ponovna prošnja po zavrnitvi prve prošnje za azil - bistveno spremenjene okoliščine - dokazno breme - zdravstveno stanje družinskega člana - subsidiarna zaščita - pravica do družinskega življenja
Prosilec za azil mora sam dokazati, da so se zanj okoliščine po izdaji prve odločbe v azilnem postopku bistveno spremenile. Možnost subsidiarne zaščite tujcem v smislu pravice do družinskega življenja sploh ni zakonsko določena in jo je nemogoče in nesprejemljivo zamenjevati z možnostjo "azila iz humanitarnih razlogov", kot je obstajala pred spremembo ZAzil (Ur.l. RS, št. 17/2006).
Z zahtevo za izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve, občinskega sveta ali drugega organa, imenovane tudi ljudska iniciativa, lahko občani najširše predlagajo ureditev nekega vprašanja ali pa ponovno odločanje o sprejeti odločitvi, ki je lahko v obliki splošnega ali posamičnega akta. Občinski organ, na katerega je zahteva oz. ljudska iniciativa (oblikovana skladno s 47. členom ZLS) naslovljena mora dati zahtevo na dnevni red najkasneje v 3. mesecih in o pobudi odločiti.
ZJU člen 5, 5/1, 83, 83/2, 83/5. ZJU-A člen 1, 1/1. ZJU-B člen 43, 43/2, 83, 83/1.ZUstS člen 44, 48.ZUP člen 2, 4. ZUS člen 3, 3/2, 59, 59/1, 77, 77/2-3.URS člen 2.ZDR člen 6, 6/4, 6/5.
javni uslužbenci - razrešitev direktorja organa v sestavi - uporaba določbe zakona, za katero je ustavno sodišče ugotovilo neskladje z Ustavo RS - zakonsko nedoločeni nekrivdni razlogi - obrazložitev odločbe
Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo, se ta določba uporablja še naprej, dokler ni izrecno razveljavljena oziroma dopolnjena, razen, če ustavno sodišče samo določi način izvajanja te določbe do uskladitve. ZJU ne določa, iz katerih "nekrivdnih" razlogov se lahko razreši položajni uradnik, zato sodišče v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost akta o razrešitvi, ne presoja obstoja "nekrivdnega razloga" in tudi ne primernosti odločitve o razrešitvi. Zato po presoji sodišča z odločbo o razrešitvi, v katere obrazložitvi ni naveden "nekrivdni" razlog za razrešitev, niso kršena pravila postopka v upravnem postopku.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18097
ZAzil člen 35. ZUS člen 60, 60/3.
azil - ponovljeni postopek - pospešeni ali redni postopek - vezanost na pravno mnenje sodišča
Odločanje v ponovnem postopku ne pomeni, da se postopek začne na novo, temveč, da se nadaljuje tam, kjer je bil pred izdajo prve odločbe tožene stranke. Ker so bila v obravnavanem primeru pred izdajo prve odločbe tožene stranke pribavljena poročila in je prva odločba na njih temeljila, je tožena stranka že začela poseben ugotovitveni postopek in zato v ponovljenem postopku ni mogoče odločati v pospešenem postopku.
Pridobitelj stvari, na kateri ima tretji pravico do pridobivanja dela dobička, se ne more sklicevati na izostanek pogodb, razmerja z njim in mu njegovo pravico odklanjati; med njima nastane obligacijsko razmerje po določbah 210. člena ZOR.