Prvostopno sodišče je ravnalo pravilno, ko je tožnikovo vlogo po opominu za plačilo sodne takse štelo za zahtevo za odmero sodne takse po 27. členu ZST.
izdaja potrdila - zakonit izrek odločbe - napačni razlogi - navedba pravilnih razlogov s strani pritožbenega organa - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka
Ni mogoče izdati potrdila, niti pozitivnega, niti negativnega, če se zahteva za izdajo potrdila ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc in ne na podatke, za katere je izdaja potrdila predvidena v zakonu. Taka zahteva za izdajo potrdila se zavrne. Ob pravilni ugotovitvi, da je izrek odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, je tožena stranka, s tem, ko je v odločbi navedla pravilne razloge, pritožbo pa zavrnila, ravnala skladno z določbo 3. odstavka 248. člena ZUP.
Preklic darilne pogodbe zaradi velike nehvaležnosti je treba presojati po pravnih pravilih Občnega državljanskega zakonika (ODZ) in sodni praksi, ki se je izoblikovala na tej podlagi. Po paragrafu 948 ODZ se za hudo nehvaležnost šteje vsako ravnanje obdarjenca, ki je darovalcu povzročilo poškodbo na telesu, na časti, svobodi ali premoženju, zaradi katerega je mogoče sprožiti kazenski pregon. Pri tem je sodna praksa vprašanje kazenskega pregona presojala v povezavi z določbami ZD in sicer s tistimi, ki omogočajo razdedinjenje, in s tistimi, ki opredeljujejo dedno nevrednost. Da je taka sodna praksa pravilna, kaže tudi v pozneje sprejetem 540. členu OZ, izražena volja zakonodajalca, ki je za veliko nehvaležnost, ki omogoča preklic darila, opredelil ravnanje obdarjenca, ki se proti darovalcu ali njegovim bližnjim obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal.
sodne takse - obnova sodnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - nezmožnost uveljavljanja v prejšnjem postopku brez svoje krivde
Ker je bil tožnik v postopku zaradi oprostitve plačila sodnih taks v upravnem sporu z dopisom pozvan, da predloži listine, ki so v 3. odstavku 13. člena Zakona o sodnih taksah navedene kot podlaga za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, pa teh ni predložil, ni podan obnovitveni razlog iz 1. točke 1. odstavka 85. člena ZUS.
ZZZDR člen 81a, 82.ZPP člen 7, 291, 291/2, 408, 408/3.
dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - preživnina za zakonca - ugovor nenastale pravice - trditveno breme - razpravno načelo - pridržana sodba
Ne glede na to, da sodišče izda pridržano sodbo, se ta nanaša na dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo ob koncu glavne obravnave.
Ugovor, da so na strani preživninskega upravičenca vzroki, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, zaradi česar bi bilo preživninskemu zavezancu krivično naložiti plačilo preživnine, je ugovor nenastale pravice. Svoj pomen in s tem procesno veljavo ima le v povezavi z dejanskim stanjem, ki ga navede nasprotna stranka - v konkretnem primeru v zvezi z zatrjevano pravico do preživnine zakonca. Ker tožeča stranka nikoli ni navedla, da opisano trditveno gradivo utemeljuje zaključek, da z nasprotno tožbo uveljavljana pravica do preživnine sploh ni nastala in so bile sporne trditve postavljene zaradi uresničitve drugih ciljev, se je mogoče v celoti strinjati s sklepom pritožbenega sodišča, da "tožeča stranka ni podala navedb, ki bi sodišču prve stopnje nalagale ugotavljanje okoliščin iz tretjega odstavka 81.a člena ZZZDR".
pravica do obrambe - načelo neposrednosti - zaslišanje izvedenca - branje pisnega izvedenskega mnenja - soglasje strank - nedovoljen dokaz - prepoved reformatio in peus - popolna rešitev predmeta obtožbe
Čeprav ni izrečno zapisano, da je obramba soglašala z branjem izvedenskega mnenja in dopolnitve, se glede na to, da obramba kljub pozivu sodišča v postopku ni predlagala neposrednega zaslišanja izvedenca, šteje, da je z branjem dopolnjenega izvedenskega mnenja soglašala.
ZUP - dovolitev pregleda spisov - uradni zaznamek ali odločba upravnega organa prve stopnje - bistvene sestavine odločbe - obrazložitev - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem postopku
Da je presojo zakonitosti in pravilnosti upravnega akta mogoče opraviti, mora imeti akt vse predpisane sestavine, določene v 214. členu ZUP. Akt, ki nima pravilne obrazložitve, ni izdelan v skladu z ZUP, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka in ga je treba odpraviti. Obrazložitev tožene stranke v njeni odločbi pa v nobenem primeru ne more nadomestiti razlogov za odločitev prvostopnega organa.
lokacijsko dovoljenje - pogoji za njegovo izdajo - dokaz o pravici graditi - lastništvo zemljišča
Dokazilo, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču ali drugače posegati v prostor, je tudi zemljiškoknjižni izpisek o lastninski pravici investitorja.
prosta presoja dokazov – obrazložitev dokazne ocene – zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dokaz je prepričljiv, če ima določene lastnosti in značilnosti v taki meri, da omogočajo logično in psihološko oceno in da se ne dvomi, da bi lahko bilo drugače, zaključek o verodostojnosti dokaza pa mora biti v zadostni meri obrazložen, tako da se da preizkusiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Situacija, v kateri je ena od strank sodnik pristojnega sodišča, lahko predstavlja razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v pravdni zadevi.
ZOR člen 161, 161/1, 192, 200, 200/1, 200/2, 203.ZPP člen 14, 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 378, 384, 384/4.
povrnitev nepremoženjske škode - prepir - udarec s palico - udarec s sekiro - prekoračeni silobran - deljena odgovornost - višina denarne odškodnine - zmanjšanje odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - revizija zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Tožnikov napad na toženca je bil protipraven; ta se je skušal braniti, vendar je z udarcem sekire po tožnikovi glavi prekoračil sorazmernost med obrambo in napadom, zaradi česar je odgovoren za prekoračeni silobran.
Podana je deljena odgovornost za tožnikovo škodo v razmerju 70 % proti 30 %. Tožnikovo ravnanje je bilo naklepno, saj je opremljen s kolom prišel k tožencu in ga med prepirom z njim najmanj trikrat udaril po glavi. Po drugi strani je toženec, ki je sodeloval v prepiru, ravnal obrambno, saj je po neuspelem umiku pograbil sekiro in s kovinskim delom udaril tožnika po glavi. Pripisati mu je mogoče malomarnost, da je udaril močno in s tako nevarnim predmetom, da je povzročil zelo hudo poškodbo.
odškodnina za negmotno škodo - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - sprememba sodbe
Upoštevaje načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine je pritožbeno sodišče neutemeljeno znižalo odškodnino za telesne bolečine.
lokacijsko dovoljenje - skladnost z prostorskimi ureditvenimi pogoji - višina objekta - naklon strehe - odmik od parcelne meje - prostostoječi objekt - skupna in posebna merila
Ker so bili izpolnjeni vsi v 41. členu PUP določeni pogoji, je lokacijsko dovoljenje pravilno in zakonito.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS23249
ZKP člen 371, 372-1, 372-4.KZ člen 181, 181/1.URS člen 14, 22.
spolno nasilje - prisiljenje - kršitev kazenskega zakona - pravica do enakosti pred zakonom - enako varstvo pravic
Obsojenec je zoper oškodovanko uporabil grožnjo z neposrednim napadom na njeno telo (z večjim kuhinjskim nožem v roki ji je pretil) in silo tako, da jo je, ker je želela z barke oditi, porinil nazaj na sedež, jo z eno roko zgrabil za vrat in jo na ta način prisilil, da je trpela spolno dejanje - njegovo otipavanje po prsih. V takšnem opisu ravnanja je sila kot zakonski znak kaznivega dejanja, zadostno opisana.
Pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) v povezavi z 22. členom (enako varstvo pravic) med drugim pomeni, da sodišče vsakogar obravnava enako in da v njegovi zadevi odloči tako, kot sicer redno odloča v vsebinsko podobnih primerih. S sklicevanjem na primer iz sodne prakse, ki je vsebinsko drugačen od obravnavanega, zagovornica zatrjevane kršitve Ustave ni izkazala.
izbrisna tožba - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba - postopek s pravnimi sredstvi - redna pravna sredstva - odločanje sodišča druge stopnje o pritožbi
V situaciji, ko je pritožbeno sodišče na podlagi na prvi stopnji izvedenih dokazov odločilo drugače kot prvostopenjsko, in je tožbeni zahtevek zavrnilo, pomanjkljivo obrazložena zavrnitev predlaganih dokazov tožeči stranki res ni omogočala učinkovitega uresničevanja pravice do pritožbe. Ker prvo sodišče ob ugoditvi tožbenemu zahtevku tožeče stranke zavrnitve predlaganih dokazov ni natančno obrazložilo, višje sodišče pa je na podlagi na prvi stopnji izvedenih dokazov njen zahtevek zavrnilo, je tožeča stranka lahko vsebinsko napadla zavrnitev njenih dokaznih predlogov šele v reviziji. Takšna kršitev pa predstavlja bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbenega sodišča, ki je na podlagi na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo drugačno odločitev (4. točka 358. člena ZPP), namesto da bi v skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP oziroma s 355. členom ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo.
denacionalizacija - ob podržavljenju dana ustrezna nadomestna zemljišča - zavrnitev zahteve
Ker sta tožnikova pravna prednika za arondirana kmetijska zemljišča dobila ustrezna nadomestna zemljišča, po določbi 29. točke 1. odstavka 3. člena ZDen nista upravičena do denacionalizacije.
enotno dovoljenje za gradnjo - skladnost lokacijskega pogoja s PUP - glavna obravnava
Če je dejansko stanje glede vprašanja, od katerega je odvisna (ne)skladnost enotnega dovoljenja za gradnjo s PUP, sporno, sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.