Če je predlog za pregon podan, se mu oškodovanec ne more več odpovedati, lahko ga samo umakne. Zato morebitna izjava o odpovedi predlogu oziroma pregonu lahko vzpostavlja zgolj domnevo, da velja predlog za umaknjen, kar pa ne zadosti procesnemu standardu, po katerem mora biti umik predloga jasen, izrecen in brezpogojen.
ZPP člen 11, 86, 86/3, 86/4, 109, 109/1, 374, 374/2, 377.ZNP člen 37.ZZK-1 člen 120.
zemljiškoknjižna zadeva - revizija, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - žalitev sodišča in sodnika - žalitev v vlogi - avtoriteta sodne oblasti - način podajanja izjave pred sodiščem - pravica do svobode izražanja
Ne gre za poseg v pravico do svobode govora oziroma izražanja, če se stranko denarno kaznuje za žalitev sodišča, saj ni omejena glede vsebine izjave, ampak le pri načinu podajanja izjave.
dovolitev priglašenih del - dokaz o razpolaganju z zemljiščem - solastnina - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - ureditev uporabe funkcionalnega zemljišča
Vprašanje ureditve uporabe funkcionalnega zemljišča na katerem stoji objekt za katerega legalizacijo se vodi postopek, ni predhodno vprašanje v postopku priglasitve nameravanih del.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodne odločbe - sklep o razveljavitvi prvostopenjske odločbe - zavrženje revizije
V premoženjskih sporih revizija ni dovoljena, če vrednost tistega dela pravnomočne sodbe, glede katerega revident v pravdi ni uspel, ne presega 1.000.000 SIT.
Izraz "tuje stanovanje", ki je zakonski znak kaznivega dejanja po 1. odstavku 152. člena KZ, ne pomeni "tuj" v lastninskopravnem smislu, ampak zakonito pravico določene osebe, da stanovanje dejansko uporablja.
Čeprav je bilo mnenje izvedenca prebrano brez soglasja strank, ni bila kršena obdolženčeva pravica do obrambe, ker je bil dokaz izveden v navzočnosti obdolženca, ki je bil seznanjen s pripravo in nato z vsebino izvedenskega mnenja, na prebrano izvedensko mnenje pa ni imel pripomb, niti ni predlagal neposrednega zaslišanja izvedenca.
opozorilne sankcije - pogojna obsodba - dodatna obveznost v pogojni obsodbi - odvzem premoženjske koristi
Neizpolnitev obveznosti, določene v pogojni obsodbi, ima lahko za posledico preklic pogojne obsodbe, z morebitno spremembo pogojne obsodbe pa se ne odpravi odločba o odvzemu premoženjske koristi; ne glede na izid postopka za preklic pogojne obsodbe je namreč sodišče dolžno po uradni dolžnosti odvzem premoženjske koristi tudi izvršiti.
Niso izpolnjeni pogoji za ponovno odločanje o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, ker je bilo o oprostitvi plačila sodnih taks v tem upravnem sporu že odločeno s sklepom sodišča prve stopnje, ki je postal pravnomočen, saj se tožeča stranka zoper ta sklep ni pritožila.
ukrep tržnega inšpektorja - nevarni proizvodi - prepoved dajanja v promet - umik iz prometa - obvestilo uporabnikom z objavo v dnevnih časopisih - pravni interes
Če inšpektor ugotovi, da gre za nevarne proizvode, ima v 5. členu Zakona o splošni varnosti proizvodov pooblastilo, da prepove dajanje v promet oziroma umik prometa proizvodov ter da zagotovi pravočasno in primerno obveščenost oseb, ki bi utegnile biti izpostavljene nevarnosti.
Če se po zahtevi za varstvo zakonitosti pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje, se v postopku nove razsoje ne uporabljajo določbe KZ in ZKP o zastaranju kazenskega pregona, razen v primeru, ko bi ob pravilni uporabi zakona kazenski pregon zastaral že pred pravnomočnostjo sodbe, ki je bila po zahtevi za varstvo zakonitosti razveljavljena.
ZZVZZ člen 77.ZZDej člen 76, 76-4. Pravilnik o nadzoru nad izvajanjem zdravstvenih storitev in uresničevanju pogodb. ZUS člen 1, 1/2, 34, 34-3, 74.
končni zapis o nadzoru nad izvrševanjem zdravstvenih storitev - upravni akt - stvarna pristojnost - bistvena kršitev določb postopka
Končni zapis o nadzoru nad izvrševanjem programa zdravstvenih storitev, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje kot nosilec javnih pooblastil in ki predstavlja osnovo za izrek ukrepov nadzora, je dokončni posamični akt, in se po 2. odstavku 1. člena ZUS izpodbija v upravnem sporu.
izločitev sodnikov višjega sodišča - nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov
Tožnik meri na odklonitveni razlog, ki je zapisan v 6. točki 70. člena ZPP: če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. Te okoliščine so predvsem prijateljstvo, sovraštvo, daljne sorodstvo do strank ali njihovih pooblaščencev, ne more pa biti odklonitveni razlog pravno mnenje sodnika, ki je odločal v konkretnem sporu, vendar je bila pozneje odločba razveljavljena. Tožnik med odklonitvenimi razlogi izraža prav slednje: nezadovoljstvo s pravno odločitvijo višjih sodnikov ... v njegovih zadevah. Toda nestrinjanje z odločitvijo sodnika ni razlog za njegovo izločitev, temveč za vložitev rednih pravnih sredstev proti odločitvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23388
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa - odgovor na pritožbene navedbe - utemeljitev oblike krivde - direktni naklep
Sodišče je zadostno opredelilo pravni zaključek o direktnem naklepu z navedbo dejstev in okoliščin, ki jih je ugotovilo in štelo za dokazana (da se je obsojenec zavedal, da bo s tem, ko je oškodovanca najmanj trikrat udaril z aluminijastim delom lopate, ki je bila usmerjena tudi v glavo oškodovanca, da uporablja sredstvo, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, glede na število udarcev in mesto, kamor so bili udarci zadani, pa je oškodovanca tudi hotel poškodovati).
ZKP člen 368, 368/3, 410, 410/1-5, 413, 413/1, 413/2.
obnova kazenskega postopka - presoja predloga v primeru sodbe brez obrazložitve - ugotavljanje obstoja novih dejstev
V primeru, ko je sodba izdana brez obrazložitve, ni mogoče ocenjevati, ali nov dokaz lahko spremeni dokazno oceno, saj ta ni navedena. Zato sodišče, ki vodi postopek o obnovi, sámo presoja izvedene dokaze in nato ocenjuje pomen ponujenega novega dokaza, naj si bo v okviru formalnega preizkusa zahteve (1. odstavek 413. člena ZKP) ali po izvedbi novega dokaza v skladu z 2. odstavkom 413. člena ZKP. Preozka bi bila namreč interpretacija, da sme upravičenec do zahteve za obnovo kazenskega postopka v primerih, ko sodba nima obrazložitve, uveljavljati obnovitveni razlog iz 5. točke 1. odstavka 310. člena ZKP le v zvezi z dejstvi, navedenimi v opisu pravnomočne sodbe (pravotvornimi dejstvi).
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin, premičnin, podjetijoziroma premoženja.
denacionalizacija - status zemljišč - vrednotenje - stavbna ali kmetijska zemljišča - odločba ustavnega sodišča
Zemljišča, ki so bila podržavljena na podlagi Zakona o agrarni reformi in arondaciji, torej na podlagi zakona, po katerem namembnost zemljišč ni bila spremenjena in ki ob podržavljenju v načrtih stanovanjske ali komunalne graditve niso bila opredeljena kot stavbna, se vrednotijo kot kmetijska zemljišča. Z uporabo meril iz Navodila se sicer ugotavlja, ali je bilo mogoče zemljišče komunalno opremiti brez večjih stroškov, vendar le, če je predmet denacionalizacije stavbno zemljišče. Ne more pa se z uporabo meril spreminjati status zemljišč ob podržavljenju.