Čeprav je bilo mnenje izvedenca prebrano brez soglasja strank, ni bila kršena obdolženčeva pravica do obrambe, ker je bil dokaz izveden v navzočnosti obdolženca, ki je bil seznanjen s pripravo in nato z vsebino izvedenskega mnenja, na prebrano izvedensko mnenje pa ni imel pripomb, niti ni predlagal neposrednega zaslišanja izvedenca.
Izraz "tuje stanovanje", ki je zakonski znak kaznivega dejanja po 1. odstavku 152. člena KZ, ne pomeni "tuj" v lastninskopravnem smislu, ampak zakonito pravico določene osebe, da stanovanje dejansko uporablja.
dovolitev priglašenih del - dokaz o razpolaganju z zemljiščem - solastnina - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - ureditev uporabe funkcionalnega zemljišča
Vprašanje ureditve uporabe funkcionalnega zemljišča na katerem stoji objekt za katerega legalizacijo se vodi postopek, ni predhodno vprašanje v postopku priglasitve nameravanih del.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodne odločbe - sklep o razveljavitvi prvostopenjske odločbe - zavrženje revizije
V premoženjskih sporih revizija ni dovoljena, če vrednost tistega dela pravnomočne sodbe, glede katerega revident v pravdi ni uspel, ne presega 1.000.000 SIT.
ukrep tržnega inšpektorja - nevarni proizvodi - prepoved dajanja v promet - umik iz prometa - obvestilo uporabnikom z objavo v dnevnih časopisih - pravni interes
Če inšpektor ugotovi, da gre za nevarne proizvode, ima v 5. členu Zakona o splošni varnosti proizvodov pooblastilo, da prepove dajanje v promet oziroma umik prometa proizvodov ter da zagotovi pravočasno in primerno obveščenost oseb, ki bi utegnile biti izpostavljene nevarnosti.
Če se po zahtevi za varstvo zakonitosti pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje, se v postopku nove razsoje ne uporabljajo določbe KZ in ZKP o zastaranju kazenskega pregona, razen v primeru, ko bi ob pravilni uporabi zakona kazenski pregon zastaral že pred pravnomočnostjo sodbe, ki je bila po zahtevi za varstvo zakonitosti razveljavljena.
Niso izpolnjeni pogoji za ponovno odločanje o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, ker je bilo o oprostitvi plačila sodnih taks v tem upravnem sporu že odločeno s sklepom sodišča prve stopnje, ki je postal pravnomočen, saj se tožeča stranka zoper ta sklep ni pritožila.
pravica do obrambe - načelo neposrednosti - zaslišanje izvedenca - branje pisnega izvedenskega mnenja - soglasje strank - nedovoljen dokaz - prepoved reformatio in peus - popolna rešitev predmeta obtožbe
Čeprav ni izrečno zapisano, da je obramba soglašala z branjem izvedenskega mnenja in dopolnitve, se glede na to, da obramba kljub pozivu sodišča v postopku ni predlagala neposrednega zaslišanja izvedenca, šteje, da je z branjem dopolnjenega izvedenskega mnenja soglašala.
lokacijsko dovoljenje - pogoji za njegovo izdajo - dokaz o pravici graditi - lastništvo zemljišča
Dokazilo, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču ali drugače posegati v prostor, je tudi zemljiškoknjižni izpisek o lastninski pravici investitorja.
ZUP - dovolitev pregleda spisov - uradni zaznamek ali odločba upravnega organa prve stopnje - bistvene sestavine odločbe - obrazložitev - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem postopku
Da je presojo zakonitosti in pravilnosti upravnega akta mogoče opraviti, mora imeti akt vse predpisane sestavine, določene v 214. členu ZUP. Akt, ki nima pravilne obrazložitve, ni izdelan v skladu z ZUP, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka in ga je treba odpraviti. Obrazložitev tožene stranke v njeni odločbi pa v nobenem primeru ne more nadomestiti razlogov za odločitev prvostopnega organa.
prosta presoja dokazov – obrazložitev dokazne ocene – zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dokaz je prepričljiv, če ima določene lastnosti in značilnosti v taki meri, da omogočajo logično in psihološko oceno in da se ne dvomi, da bi lahko bilo drugače, zaključek o verodostojnosti dokaza pa mora biti v zadostni meri obrazložen, tako da se da preizkusiti.
ZZZDR člen 81a, 82.ZPP člen 7, 291, 291/2, 408, 408/3.
dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - preživnina za zakonca - ugovor nenastale pravice - trditveno breme - razpravno načelo - pridržana sodba
Ne glede na to, da sodišče izda pridržano sodbo, se ta nanaša na dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo ob koncu glavne obravnave.
Ugovor, da so na strani preživninskega upravičenca vzroki, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, zaradi česar bi bilo preživninskemu zavezancu krivično naložiti plačilo preživnine, je ugovor nenastale pravice. Svoj pomen in s tem procesno veljavo ima le v povezavi z dejanskim stanjem, ki ga navede nasprotna stranka - v konkretnem primeru v zvezi z zatrjevano pravico do preživnine zakonca. Ker tožeča stranka nikoli ni navedla, da opisano trditveno gradivo utemeljuje zaključek, da z nasprotno tožbo uveljavljana pravica do preživnine sploh ni nastala in so bile sporne trditve postavljene zaradi uresničitve drugih ciljev, se je mogoče v celoti strinjati s sklepom pritožbenega sodišča, da "tožeča stranka ni podala navedb, ki bi sodišču prve stopnje nalagale ugotavljanje okoliščin iz tretjega odstavka 81.a člena ZZZDR".
Prvostopno sodišče je ravnalo pravilno, ko je tožnikovo vlogo po opominu za plačilo sodne takse štelo za zahtevo za odmero sodne takse po 27. členu ZST.
izdaja potrdila - zakonit izrek odločbe - napačni razlogi - navedba pravilnih razlogov s strani pritožbenega organa - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka
Ni mogoče izdati potrdila, niti pozitivnega, niti negativnega, če se zahteva za izdajo potrdila ne nanaša na podatke iz uradnih evidenc in ne na podatke, za katere je izdaja potrdila predvidena v zakonu. Taka zahteva za izdajo potrdila se zavrne. Ob pravilni ugotovitvi, da je izrek odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, je tožena stranka, s tem, ko je v odločbi navedla pravilne razloge, pritožbo pa zavrnila, ravnala skladno z določbo 3. odstavka 248. člena ZUP.
Preklic darilne pogodbe zaradi velike nehvaležnosti je treba presojati po pravnih pravilih Občnega državljanskega zakonika (ODZ) in sodni praksi, ki se je izoblikovala na tej podlagi. Po paragrafu 948 ODZ se za hudo nehvaležnost šteje vsako ravnanje obdarjenca, ki je darovalcu povzročilo poškodbo na telesu, na časti, svobodi ali premoženju, zaradi katerega je mogoče sprožiti kazenski pregon. Pri tem je sodna praksa vprašanje kazenskega pregona presojala v povezavi z določbami ZD in sicer s tistimi, ki omogočajo razdedinjenje, in s tistimi, ki opredeljujejo dedno nevrednost. Da je taka sodna praksa pravilna, kaže tudi v pozneje sprejetem 540. členu OZ, izražena volja zakonodajalca, ki je za veliko nehvaležnost, ki omogoča preklic darila, opredelil ravnanje obdarjenca, ki se proti darovalcu ali njegovim bližnjim obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal.