Tožnik v konkretnem primeru, ko je ugovarjal, da mu odločba ni bila vročena, in da zato ni pogojev za izvršbo, ni izpodbijal pravilnosti odločbe, ki se izvršuje, ampak izvršilni naslov. Upravni organ mora zato v postopku izvršbe preveriti tudi celovito dejansko stanje glede vročitve odločbe, ki se izvršuje, in mora v ta namen presoditi tudi pritožbeni ugovor o nepravilni vročitvi.
načelo materialne resnice - pravni status napredovanja v pedagoški naziv
Med strankama je sporno, ali je tožnica opravila strokovni izpit. V upravnem postopku je tožnica predložila listino, ki potrjuje, da je opravila strokovni izpit, ki pa je tožena stranka ni ocenila. Tožbi tožnica prilaga sodbo Delovnega in socialnega sodišča, ki šteje za dokazano, da je tožnica že opravila strokovni izpit na podlagi listin, ki se navezujejo na listino, predloženo v upravnem postopku.
SZ člen 105, 105/1. ZUS člen 1, 59, 59/1. URS člen 3, 3/2, 125, 157.
načelo pravičnosti - načelo delitve oblasti - normalna raba stanovanja
Sodišče lahko v upravnem sporu načela poštenosti, korektnosti oziroma pravičnosti uporabi le, če je ta načela z interpretacijo mogoče umestiti v del konkretnega ustavnega ali zakonskega besedila.
ZPPSL člen 83, 83. ZDoh člen 15, 15. ZDavP člen 125, 125.
dohodnina
Nagrada stečajnega upravitelja predstavlja plačilo za opravljeno delo, zato gre z vidika ZDoh za osebni prejemek iz 3. alinee prvega odstavka 15. člena ZDoh, od katerega je zavezanec za davek fizična oseba. Delo stečajnega upravitelja po ZPPSL na splošno ne more predstavljati avtorskega dela po ZASP, ampak gre za delo na podlagi delovršne pogodbe, katero pa v primeru dela stečajnega upravitelja nadomešča sklep sodišča (glede na specifične določbe ZPPSL). Če pa stečajni upravitelj v sklopu stečaja kot izvedenec izdela tudi eno ali več posebnih izvedeniških mnenj, katera je posamezno mogoče obravnavati po ZASP, je obdavčenje teh izvedeniških del treba obravnavati posebej - kot avtorska dela. Prav tako se sodišče strinja s presojo tožene stranke glede tožnikovih stroškov v zvezi z opravljanjem dela stečajnega upravitelja - da je bilo potrebno te stroške kot zmanjšanje osnove za dohodnino uveljavljati do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine, kot je to določeno v 125. členu ZDavP. Po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najkasneje v roku za pritožbo zoper odločbo odmere dohodnine, je namreč po drugem odstavku 125. člena ZDavP, možno uveljavljati zmanjšanje osnove za dohodnino le iz naslova posebnih olajšav (olajšave za vzdrževanje družinske člane po 10. členu ZDoh). Uveljavljanje materialnih stroškov v zvezi z delovršno odločbo ni mogoče obravnavati kot posebno olajšavo v smislu drugega odstavka 125. člena ZDavP.
Kriteriji za vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč, določeni v 11. členu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, ne spreminjajo statusa kmetijskega zemljišča v stavbno.
Tožeča stranka (Državno pravobranilstvo RS) s tožbo v upravnem sporu izpodbija odlok tožene stranke, ker meni, da je z njim kot posamičnim aktom kršen zakon v škodo javne koristi. Glede na podlago aktivne legitimacije tožeče stranke v upravnem sporu je po presoji sodišča tožeča stranka upravičena predlagati izdajo začasne odredbe le za odvrnitev tistih hujših škodljivih posledic, ki bi z izvrševanjem izpodbijanega akta prizadejale javno korist (ki jo v tem upravnem sporu varuje) in ne za odvrnitev hujših škodljivih posledic, ki bi z izvajanjem izpodbijanega akta utegnile nastati drugim.
državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu
Ker določbe Zakona o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 (ZZSO2001) ne predvidevajo možnosti dodelitve državne pomoči v večjem obsegu kot 50 % potrjene škode, je sodišče tožbeni ugovor tožeče stranke, da bi ji bilo potrebno povrniti 100 % potrjene škode, ki je nastala zaradi suše, skupaj z zamudnimi obrestmi, zavrnilo.
CZ carinskim organom ne daje podlage za naložitev obveznosti vložitve novega ECL v isti zadevi, kot navajata tožnika, kot tudi ne za sprejem novega ECL, če ga predloži (v lastnem interesu) deklarant sam. Drugače kot tožena stranka v odgovoru na tožbo pa sodišče meni, da v tej fazi postopka tudi še ni podlage za ukrepanje carinskega organa po določbah 57. člena CZ, ki naj bi se mu deklarant izognil s predložitvijo z ugotovitvami carinskega organa skladne deklaracije.
Sklep po 2. odstavku 64. člena ZSpo, s katerim je lokalna skupnost zavrnila zahtevek za priznanje lastninske pravice na športnih objektih, ni upravni akt in ne drugi akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Društvo v tem primeru uveljavlja svojo lastninsko pravico kot nosilno pravico civilnega prava.
V obravnavanem primeru skuša tožnica dokazati, da je pravna naslednica kapitalskega deleža v podržavljeni družbi. Sodišče v celoti soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da v obravnavanem primeru ni izkazano, da gre v statusnem smislu za pravno kontinuiteto, ker je bil pravni prednik tožnice ustanovljen šele 29.1.1955.
Če se podržavljena parcela vrača v last in posest, se vrača določena parcela, ne pa solastniški delež parcele. Če je v denacionalizacijskem postopku ugotovljeno, da je mogoče vrniti le del parcele, se v okviru denacionalizacijskega postopka opravi parcelacija, ki se izvede pod vodstvom organa, pristojnega za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo in ob strokovni pomoči geodeta.
odškodnina - odškodnina zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine
Odškodnino zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine je na podlagi 24. člena ZDen-B v zvezi s 7. členom istega zakona mogoče uveljavljati le v primerih, ko v pravnomočno končanem denacionalizacijskem postopku zmanjšanje vrednosti ni bilo ugotavljano ali pa je bilo ugotovljeno, vendar kot nebistveno (pod 30 %) in se zato ni upoštevalo.
Tožena stranka sicer ne navaja pravne podlage za razveljavitev spornega naloga, glede na razloge izpodbijane odločbe pa gre po presoji sodišča za razveljavitev po določbi drugega odstavka 274. člena ZUP.
V obravnavanem primeru je bil nalog za izvršitev kazni zapora, ki ga je šteti kot upravno odločbo, izdan dne 7.3.2001, Zavodu za prestajanje kazni zapora A pa vročen 8.3.2001, medtem ko je bila odločba o njegovi razveljavitvi izdana šele 27.3.2003. Glede na navedeno je bil rok za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, zamujen.
ZUS člen 60, 60/1-2, 60, 60/1-2. ZAzil člen 33/1, 1, 1/2, 33, 33/1, 1, 1/2, 33.
priznanje azila
Ocena tožene stranke, ki ne temelji na aktualnih podatkih o stanju v izvorni državi, ne more pomeniti takšne ocene objektivnega stanja v izvorni državi, ki bi zajela vse za odločitev v tem primeru pomembne okoliščine in možne posledice za tožečo stranko v primeru vrnitve v matično državo. Odločba se v tem delu zato ne more preizkusiti, zaključek, da tožnik ni izkazal utemeljenega strahu pred preganjanjem, pa je preuranjen.
Tožena stranka se v izpodbijani odločbi ni opredelila do tožnikovih navedb na zaslišanju ter do listinske dokumentacije, v kateri njegovo članstvo v organizaciji Kulturbund ni potrjeno, in s tem v zvezi ni ocenila vseh dokazov, kar je v nasprotju z načelom materialne resnice in načelom presoje dokazov. Upravni organ tožnika ni seznanil, da se na podlagi ugotovitev o obstoju njegove nemške narodnosti in bivanja v tujini domneva, da je podana tudi okoliščina, da je bil nelojalen. S tem mu ni bila dana možnost, da učinkovito zavaruje svoje pravice in dokaže svojo lojalnost.
ZVCP člen 138, 138. Pravilnik o avto šolah člen 2, 6, 6/1, 2, 6, 6/1.
izbris iz registra avto šol
Inšpektor mora ob inšpekcijskem nadzoru v skladu z ZVCP in Pravilnikom o avto šolah ugotavljati, ali ima avto šola ustrezno opremljena vozila za usposabljanje kandidatov.
ZAzil člen 61/3, 6, 6/1-1, 61, 61/3, 6, 6/1-1, 61. ZUP člen 144, 144/1-1, 144, 144/1-1.
posebna oblika zaščite - azil
Organ je odločil v zadevi po skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke. Pravilno je stališče tožene stranke o povezanosti postopka za priznanje azila (na podlagi 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil) in postopka za priznanje posebne oblike zaščite (na podlagi 61. člena ZAzil). To stališče temelji na določbi 1. odstavka 61. člena ZAzil, iz katere izhaja, da je (pravnomočna) odločitev o zavrnitvi prošnje za azil procesna predpostavka (formalni pogoj) za uvedbo postopka za priznanje posebne oblike zaščite. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da iz zahteve tožnika za priznanje posebne oblike zaščite niso izhajali takšni argumenti, ki ne bi bili že v postopku za priznanje azila znani pristojnemu organu. Zato je pravilen zaključek, da ponovno zaslišanje tožeče stranke ni bilo potrebno in da je bil v tem primeru izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. odstavka 144. člena ZUP za odločanje po skrajšanem postopku, po tem ko je tožena stranka na podlagi primerjave razlogov, ki jih je v obeh postopkih uveljavljal tožnik, ugotovila, da se objektivne okoliščine po izdaji odločbe o zavrnitvi tožnikove prošnje za priznanje azila v RS (ki je postala pravnomočna) niso spremenile.
Ni utemeljen tožbeni ugovor, da bi morala prvostopni organ oziroma tožena stranka ponovno v celoti izvajati poseben ugotovitveni postopek in (ponovno) izvajati dokaze v smeri zatrjevane ogroženosti tožnika v matični državi ter po uradni dolžnosti ponovno ugotoviti, preveriti in upoštevati vsa dejstva in okoliščine ter ponovno pridobiti vse razpoložljive dokaze in ponovno zaslišati tožnika kot stranko v postopku. Navedenemu stališču v prid, poleg upoštevanja načela ekonomičnosti postopka, govori tudi neposredna časovna povezanost obeh postopkov. Torej lahko pristojni organ v primerih, ko so podani razlogi za uporabo določbe 61. člena ZAzil, odloči po skrajšanem postopku in takoj odloči v primeru, kot je obravnavani, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev, ki so organu znana oziroma splošno znanih dejstev.
ZDRS člen 39. Zakon o državljanstvu SHS paragraf 53 - 58. ZUP (1986) člen 8, 8/1.
ugotovitev državljanstva
Tožnik je bil rojen 1922 v Beogradu staršem ruskim emigrantom. Tožnik v upravnem postopku ni bil zaslišan in se tako ni izjavil, katero državljanstvo je pridobil njegov oče in on sam ter kdaj; o pridobitvi državljanstva pa mora predložiti ustrezno listino.
Organ prve stopnje in tudi tožena stranka nista obrazložila, zakaj je potrebno pri odločitvi, ki jo je organ sprejel v 4. točki izreka svoje odločbe uporabiti tudi 5. točko 1. odstavka 74. člena ZJC (odreditev začasnih ukrepov). Po presoji sodišča pri naložitvi stroškov odvoza nasutega materiala ne gre za nujen primer, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda, prav tako pa ne gre za primer, ko je potrebno, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda. Tožena stranka je odločitev o povrnitvi stroškov oprla na 113. člen ZUP, pri tem pa ni odgovorila na ugovor tožeče stranke v pritožbi, da organ prve stopnje ni bil stvarno pristojen za odločitev, sprejeto v 4. točki in da se o tem vodi postopek pred Okrajnim sodiščem v A.
ZID člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZTPDR člen 23, 23/2, 23, 23/2.
ukrep inšpektorja za delo
Tožena stranka je pravilno odločila, da je tožeča stranka delavki dolžna izdati pisni sklep, s katerim bo odločeno o uresničevanju njenih posamičnih pravic. Dejstvo, da je pogodbo o zaposlitvi z delavko sklenila nepooblaščena oseba pri tožeči stranki, brez njene vednosti, tožeče stranke ne odvezuje dolžnosti, da prizadeto delavko s pisnim sklepom in z ustreznim pravnim poukom o možnosti do ugovora, seznani, da ji je prenehalo delovno razmerje.