pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - nepredvidljivost - prostorska zasedenost - posebni varovalni ukrepi - izvedensko mnenje
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno izhajalo iz predpostavke, da diagnoza avtizma sama po sebi opravičuje namestitev v poseben socialno varstveni zavod. Odločitev za namestitev nasprotnega udeleženca v socialno varstveni zavod namreč ne temelji zgolj na ugotovitvi, da je pri njem prisotna spektroavtistična motnja. V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ugotovila, da gre pri nasprotnem udeležencu za motnjo avtističnega spektra in sočasno zmerno motnjo v duševnem razvoju. Pri njem se ponavljajo vedenjski zapleti s heteroagresijo in to pogosto do ranljivih sostanovalcev in tudi do osebja. Narava bolezenskega procesa pri njem pa je takšna, da se stanje zaradi njegove zmerne duševne manjrazvitosti z vedenjsko prizadetostjo ter sočasne spektroavtistične motnje ne more izboljšati, pričakuje pa se tudi postopno slabšanje kognitivnega upada.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje življenja s samomorom
Zoper citirani sklep je 29. 1. 2026 vložil nepravočasno laično pritožbo nasprotni udeleženec. Sodišče druge stopnje je pritožbo vendarle upoštevalo na podlagi tretjega odstavka 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ker je ocenilo, da za to obstajajo tehtni razlogi. Z izpodbijanim sklepom so namreč prizadete le pravice nasprotnega udeleženca, ne pa pravice drugih oseb, pri čemer je bilo hudo poseženo v njegovo osebno svobodo, čas pridržanja pa se izteče šele čez več kot mesec dni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00090888
ZNP-1 člen 19, 19/1, 137, 138, 139.
sklep o ustavitvi postopka - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom - dejanska razlastitev - namembnost zemljišča ob razlastitvi
O tem, katero namembnost je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi razlastitve, odloča sodišče v nepravdnem postopku. To velja, četudi utemeljuje predlagatelj namembnost in s tem višino odškodnine z dejstvom, da je bil dejansko nedovoljeno razlaščen že pred izdajo razlastitvene odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00090424
ZNP-1 člen 11, 11/1, 13, 13/1. ZPP člen 22.
spor o pristojnosti - izbirna krajevna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - varstvo koristi otroka
Prvi odstavek 13. člena ZNP-1 določa posebno izbirno krajevno pristojnost zaradi zaščite otrok kot ranljive skupine in predstavlja realizacijo načela splošne otrokove korist.
V skladu z 22. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090554
DZ člen 67, 69, 69/1, 71, 71/1. SPZ člen 66, 66/3. ZIZ člen 272, 272/1.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno premoženje razvezanih zakoncev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj terjatve - stopnja verjetnosti pri ugotavljanju obstoja terjatve - nepopolna trditvena podlaga - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - delitev skupnega premoženja zakoncev v času trajanja zakonske zveze - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nedovoljena pritožbena novota
Izpodbijana odločitev temelji na presoji, da tožnik v postopku zavarovanja ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da ima terjatev do toženke ali da mu bo ta še nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Gre za temeljno predpostavko, ki mora biti izkazana tako v primeru izdaje zavarovalne kot tudi v primeru izdaje ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, zato je pritožbeno stališče, da je predlagano zavarovanje po vsebini ureditvena začasna odredba, pravno nepomembno.
predlog za spremembo začasne odredbe - zavrnitev predloga - nespremenjene okoliščine - stiki pod nadzorom - Center za socialno delo (CSD) - namen stikov - odvisnost od alkohola - načelo otrokove koristi
Okoliščine, ugotovljene v času izdaje izpodbijanega sklepa, se v primerjavi z okoliščinami, ki so bile podlage za izdajo začasne odredbe z dne 22. 4. 2025, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, niso spremenile v takšni meri in na takšen način, da bi to utemeljevalo popolno prenehanje nadzora Centra nad izvajanjem stikov med očetom in otroki. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo pritožnikov predlog za spremenjen način izvajanja stikov brez nadzora CSD kot časovno preuranjen, saj vsi razlogi za nadzorovane stike še niso bili v celoti odpravljeni in je določena stopnja previdnosti še vedno potrebna.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kršitev prepovedi - obvestilo policiji - denarna kazen - izterjava denarne kazni - procesno dokazno breme - materialno dokazno breme - zaslišanje otroka - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ponavljajoče se kršitve - namen denarne kazni - sorazmernost posega
Ni videti razlogov, da tudi denarna kazen, določena za kršitev zapovedane opustitve na podlagi ZPND, ne bi bila izrečena za vsako kršitev zapovedane opustitve, izrečeno s sodno odločbo. Namen denarne kazni je prvenstveno v zagotovitvi varstva žrtve pred nasilnimi ravnanji. Dolžnika naj izrek denarne kazni (in ne šele izvršitev, kot meni pritožnik) odvrne od kršitve izrečenih ukrepov. V nasprotju s tem namenom bi bilo stališče, da se prvotno izrečena kazen izreče ne glede na to, kolikokrat je dolžnik kršil s sodno odločbo izrečeno prepoved. Ker izvedba postopka po naravi stvari terja določen čas, se v primeru ponavljajočih kršitev v krajšem časovnem obdobju sodišče ne more odzvati na vsako od kršitev (ugotoviti kršitev, naložiti plačilo izrečene denarne kazni in določiti novo, višjo denarno kazen). Če bi se za vse kršitve, izvršene v času do izdaje sodne odločbe, izterjala le ena denarna kazen, bi bil kršitelj prej vzpodbujen k ponavljanju kršitev, kot pa da bi ga denarna kazen od njih odvračala. Namen denarne kazni bi bil izjalovljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00091177
ZPND člen 5, 19, 19/1, 19/2, 22a, 22b, 22b/4. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 340, 341, 358.
nasilje v družini - pogoji za izrek ukrepa - test sorazmernosti - relevantno časovno obdobje - ukrep prepovedi vstopa - trajanje ukrepa - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - psihično nasilje - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna uporaba materialnega prava - delna sprememba izpodbijanega sklepa
Glede na samo težo dejanj nasprotnega udeleženca, ter dejstvo, da je iz solastniške nepremičnine odstranjen že od 13. 8. 2025, je izrečen v predolgem trajanju. Dejstvo je, da imata udeleženca postopka nerešena premoženjska razmerja, ki jih tudi v trajanju enega leta ne bosta uspela razrešiti.
začasna odredba o preživnini - začasna določitev preživnine - zvišanje preživnine - nižji dokazni standard - stopnja verjetnosti - ogroženost otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - zmožnost preživninskega zavezanca - varstvo koristi otroka - obseg stikov - konfliktnost med starši - obveznost preživljanja otrok - standard obrazloženosti odločbe
Stališče nasprotnega udeleženca, da sodišče začasne odredbe ne bi smelo izdati, ker predlagateljica ni niti trdila še manj dokazala, da ne more pokriti eksistencialnih potreb otrok, je materialno pravno zmotno. Splošno znano je, da sprotno zadovoljevanje potreb otroka vpliva na njegov psihofizični razvoj, zato je v primeru, ko eden od staršev za preživljanje otroka ne prispeva nič ali le malo in glede na svojo oceno, kaj in kdaj bo plačal, otrok ogrožen (157. člen DZ). Otrokove potrebe je treba v obsegu, kolikor sta jih starša sposobna zagotoviti, zagotavljati kontinuirano. Konflikten odnos med staršema na to ne sme vplivati.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - litispendenca
Izpolnjenost zakonskih pogojev za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pri določeni osebi se namreč nanaša na določen trenutek in ni nujno, da je to pogojeno s kakšnim novim historičnim dogodkom iz zunanjega sveta. Gre namreč za presojo človekovega zdravstvenega stanja, njegovega razumevanja realnosti in posledično vprašanja ogrožanja. Navedeno se v času lahko spreminja pod vplivom istih (preteklih) dogodkov. Ne gre za 'zahtevek', ali za 'terjatev', pač pa za zdravljenje posameznika v točno določenem času in prostoru. Nedopustno bi bilo kvečjemu voditi zoper eno in isto osebo dva ločena postopka za prisilno hospitalizacijo iz istih razlogov v istem časovnem obdobju.
URS člen 41, 41/3. DZ člen 136, 136/1, 137, 137/4, 151, 151/4. KOP člen 14, 14/2.
začasna odredba - ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - šolanje - srednja šola - kolizijski skrbnik otroka - razlogi za prenehanje ukrepa - varstvo koristi otroka - upoštevanje otrokovih želja - versko ali drugo prepričanje - obrazložen odstop od sodne prakse
V okviru svobode vere Ustava RS nasprotni udeleženki zagotavlja pravico, da otroka versko vzgaja v skladu svojim prepričanjem (tretji odstavek 41. člena Ustave). Ta ustavna pravica zavezuje sodišče, da spoštuje njena verska prepričanja tudi na področju šole in izobraževanja, ko presoja njena dolžnostna ravnanja v zvezi s šolanjem otroka, ki so sestavni del starševske skrbi.
spor o pristojnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje novega skrbnika - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču
Gre za nadaljevanje že izvedenega postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, v katerem je Okrajno sodišče v Kranju izpeljalo celotni dokazni postopek in izdalo končno odločbo, se v celoti seznanilo s situacijo nasprotnega udeleženca ter na podlagi zaslišanj dobilo neposreden vtis, v zvezi s predlagano spremembo osebe skrbnika pa je že opravilo določene poizvedbe pri CSD. Sama sprememba začasnega bivališča ne predstavlja takšne spremenjene okoliščine, ki bi bila za nasprotnega udeleženca nesorazmerno obremenjujoča
izvajanje starševske skrbi - stalno prebivališče otroka - nadomestitev soglasja starša - ogroženost otroka - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov
Oče je v pritožbi navedel nova dejstva, ki jih pritožbeno sodišče na podlagi 34. člena ZNP-1 sme in mora ovrednotiti, ta pa v primeru, da bi se izkazala za verjetna, vzbujajo dvom o pravilnosti odločitve o zavrnitvi predloga v zvezi s prešolanjem.
Odločitev, da naj oče preživnino nakazuje na račun kolizijskega skrbnika, je po svoji vsebini omejitev materine starševske skrbi. Vsak poseg v starševsko skrb pa mora biti nujen in sorazmeren. Ne zadošča želja po preprečitvi mešanja premoženja in lažji nadzor nad namensko porabo sredstev
NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00089926
ZDZdr člen 30, 30/1, 30/2, 30/2-2, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 39/2, 39/2-b, 53. ZNP-1 člen 36, 36/3.
zdravljenje oziroma obravnava brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - paranoidna shizofrenija - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - ogrožanje sebe in drugih - povzročanje materialne škode - druge oblike zdravljenja
Ker gre za hud poseg v človekove pravice, na kar smiselno opozarja tudi pritožnica, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZNP-1 upoštevalo in vsebinsko obravnavalo prepozno pritožbo, ki jo je pritožnica vložila (med prazničnimi dnevi) dan po izteku zakonskega pritožbenega roka.
postopek po ZPND - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini
Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v izreku sklepa z dne 21. 11. 2024, s katerim je nasprotni udeleženki izreklo ukrepe na podlagi ZPND, jasno navedlo, da se ji ti izrekajo za obdobje 12 mesecev od vročitve tega sklepa. To pomeni, da je bila veljavnost izrečenih ukrepov odvisna do datuma vročitve sklepa z dne 21. 11. 2024 nasprotni udeleženki.
Ker že izrek sklepa z dne 21. 11. 2024 kaže na zmotnost presoje sodišča prve stopnje o časovni veljavnosti izrečenih ukrepov, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba izrekati do tega, kdaj sicer po splošnih procesnih pravilih (neodvisno od izreka, ki to v tej zadevi veže na trenutek vročitve) pričnejo veljati izrečeni ukrepi na podlagi ZPND.
ZPND člen 5, 15, 15/3, 19, 19/1, 21, 21/1. ZPP člen 125a, 125a/4, 224, 224/1.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - postopek po ZPND - prepustitev stanovanja - prepoved približevanja - načelo sorazmernosti - žrtev nasilja v družini - podrejenost drugemu - javna listina - zapisnik o naroku - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini
Izrek ukrepov je utemeljen le tedaj in v takem obsegu, kolikor je potrebno zavarovati žrtev, in še to le za tak čas, da lahko določena žrtev nasilja v konkretnih okoliščinah primera poišče trajno rešitev sama oziroma ob ustrezni podpori.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00089953
SPZ člen 70, 70/6. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 254, 254/3.
razdružitev solastne nepremičnine - rok za izplačilo - vrednost solastnega deleža - pritegnitev izvedenca gradbene stroke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Po določbi tretjega odstavka 254. člena ZPP se lahko zahteva mnenje drugih izvedencev, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljeni dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Kot je bilo obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno na naroku z izvedencem razjasnilo vsa vprašanja v zvezi z pisnim mnenjem in upoštevalo pripombe udeležencev, oba udeleženca pa sta lahko na naroku izvedencu postavljala vprašanja, zato ni podanega nobenega utemeljenega razloga za postavitev drugega izvedenca.
ZPP člen 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 354, 354/4. ZNP-1 člen 5, 5/2, 42.
delitev nepremičnine v solastnini - smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dedičem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - pravica seznanitve z dokaznim gradivom - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - nadaljevanje postopka - prekluzija v nepravdnem postopku
Eden od udeležencev je pred izdajo izpodbijanega sklepa umrl. Sklep je torej sodišče izdalo zoper udeleženca, ki to ne more biti. Povrh je sodišče sklep oprlo na dopolnitev izvedenskega mnenja, ne da bi ga prej dalo v izjavo udeležencem.
stiki med starši in otrokom - sprememba izvajanja stikov - osebni stiki z otrokom - telefonski stiki z otrokom - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiska otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - odtujenost otroka od matere - mnenje otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - duševna motnja matere
Ogroženost otroka, ki je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, je tako imenovani pravni standard; konkretna vsebina tega nedoločenega pravnega pojma se oblikuje za vsak konkretni primer posebej. Nobenega dvoma ni, da se kot ogrožanje šteje tudi ravnanje, ki otroka spravlja v psihično stisko