Skupna pripadajoča zemljišča je treba obravnavati kot izjemo. V primeru, ko ni zanesljivo dokazano, da gre za skupno pripadajoče zemljišče, je takšno zemljišče treba razdeliti med stavbe kot njihova individualna pripadajoča zemljišča.
Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokaza z izvedenko psihiatrične stroke, zaslišanju nasprotne udeleženke, predlagatelja, sina nasprotne udeleženke, njenega nečaka in svakinje, pridobitvi mnenja CSD, zaključilo, da nasprotna udeleženka zaradi duševne bolezni (kronična blodnjava motnja) na premoženjskem in finančnem področju ni sposobna zavarovati svojih pravic in koristi. Če bi bila še naprej prepuščena sama sebi, bi škodovala svojim premoženjskim interesom in premoženjskim interesom sina, tako da bosta ostala eksistencialno ogrožena oziroma se bo situacija še poslabšala. Navedene okoliščine, ki so bile ugotovljene v skrbno izvedenem dokaznem postopku, so utemeljevale nujnost ukrepa postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo. V tem delu je zato izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno določilo obseg skrbničinih obveznosti in pravic.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je predlagateljica, za katero ni bilo sporno, da je na podlagi razlastitvene odločbe UE razlastitvena upravičenka, zavezana k plačilu odškodnine nasprotnemu udeležencu za obdobje od 1. 1. 1999, to je od dejanske razlastitve dalje, ne glede na to, da je nepremičnino od občine prevzela v upravljanje s 1. 1. 2008.