postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - center za socialno delo kot skrbnik - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - prenehanje skrbništva - ponoven predlog - spremenjene okoliščine - zavrnitev predloga - gola pritožba - presoja dejstev v skladu s pravili materialnega prava
Predlagatelj je v letu 2024 s svojim ravnanjem, ko mesečnih računov ni dostavil v plačilo skrbniku, povzročil, da so bili zoper njega sproženi štirje izvršilni postopki, prejel je tudi opomin pred izvršbo za najem groba. Še vedno uporablja tudi vozilo, čeprav je odjavljeno iz prometa. Vse navedeno je terjalo dodatno ukrepanje skrbnika v smeri neposrednega prejemanja računov in bančnih izpiskov, da se s tem zagotavlja pravočasno plačilo zapadlih obveznosti in s tem nepotrebne stroške in tek zamudnih obresti. Iz pojasnil skrbnika in samega predloga, v katerem predlagatelj prenehanje skrbništva utemeljuje s potrebo po razpolaganju z več denarnimi sredstvi, tudi izhaja, da predlagatelj ne razume, da so njegovi denarni prilivi relativno nizki in da so njegove zahteve brez realne podlage. To kaže, da se v pogledu potrebe po skrbi za premoženjske in druge koristi predlagatelja, ni nič spremenilo.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - sprememba sodne poravnave - razširitev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - sum spolne zlorabe - neizkazanost - dokazovanje z izvedencem - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odtujevanje otroka - zavrnitev ugovora
Izvedenka je pojasnila, da so stiki s prenočevanjem edini način, da se otrok nauči samostojnosti in se začne na zdrav način čustveno odlepljati od primarne figure navezanosti. V nasprotnem primeru obstaja tveganje preokupirane navezanosti in težave v navezovanju bodočih partnerskih odnosov. Sodišče prve stopnje je mnenju izvedenke utemeljeno sledilo in pravilno poudarilo, da pomanjkanje rednih, dovolj dolgih in kvalitetnih stikov lahko hitro vodi k odtujitvi deklice od očeta, kar predstavlja ogroženost otroka v smislu 157. člena DZ.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - ugotovitev namembnosti zemljišča - domneva o lastniku nepremičnine - ugotovitev obstoja stvarne služnosti
Sodišče prve stopnje je utemeljilo oba vidika, in sicer dejanskega, ki je v funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo, ter pravnega, ki odraža nekdanjo pravno (akcesorno) povezanost pravic na takem zemljišču s pravicami na stavbi.
sprožen postopek za spremembo odločbe o osebnih stikih - zagovorništvo otrok - zagovornik otroka - Varuh človekovih pravic - strokovna pomoč - mnenje otroka - pridobitev mnenja otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - največja korist otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - konfliktnost med starši - psihična obremenitev otroka - stiska otroka
Naloga zagovornika je, da otroku olajša izraziti resnične želje in podati mnenje v okoliščinah, ko si nasproti stojijo interesi enega in drugega starša.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00086065
ZPP člen 8, 212. DZ člen 197, 197/1.
preživnina - znižanje preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - trditveno in dokazno breme - spremenjene okoliščine - sklepčnost zahtevka - zahtevek za znižanje preživnine
Konstitutivni del trditev vsakega predloga za znižanje preživnine je ne le prikaz sprememb na strani preživninskega zavezanca, temveč tudi na strani preživninskega upravičenca; da je sploh mogoče presoditi, ali je prišlo do kakšnih relevantnih sprememb, ki upravičujejo spremembo preživnine, je treba najprej ugotoviti, kakšne so bile zmožnosti preživninskega zavezanca in potrebe preživninskega upravičenca v trenutku določitve preživnine.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161. ZNP-1 člen 7, 42, 101, 102, 102/3. ZPP člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341.
varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - vezanost sodišča na predlog - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - ogroženost otroka - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - začasna odredba o preživnini - bistveno spremenjene okoliščine - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - zmotno materialnopravno stališče sodišča - regulacijska začasna odredba - preživninske potrebe otroka - preživninska dolžnost staršev - stroški postopka
V skladu s stališči prevladujoče sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo njegovo nujno (eksistenčno) preživljanje, pri čemer je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.
Po oceni sodišča druge stopnje dejstvo, da je predlagatelj v priporu in ne more več preživljati mld. A. A. v naravi, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo iz leta 2020, in da svoje preživninske obveznosti ne izpolnjuje niti v denarju, predstavlja bistveno spremenjeno okoliščino, ki utemeljuje spremembo odločitve o preživnini, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 25. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00086336
DZ člen 171, 171/3, 171/5, 175. ZNP-1 člen 42. ZSV člen 82. ZPP člen 365, 365/1, 365/1-2.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - prenos krajevne pristojnosti - Center za socialno delo (CSD) - sprememba stalnega bivališča
V obravnavani zadevi je tekom postopka mladoletna A. A. spremenila prijavljeno stalno prebivališče, ki je sedaj na območju CSD Savinjsko - Šaleška, zato je ta CSD tudi po določbi 82. člena ZSV krajevno pristojen za obravnavo mladoletne A. A.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085626
ZVEtL-1 člen 15, 15/1, 15/2, 17, 17/1, 17/3, 17/3-2, 23, 23/1, 23/3, 24, 27, 30, 35, 35/1, 48. ZKN člen 23, 35. ZNP-1 člen 40, 40/1. ZPP člen 300, 300/3, 339, 339/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavbi pripadajoča zemljiška parcela - evidentiranje zemljišča pod stavbo - razdružitev postopka - namen postopka - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - skupni del stavbe - večstanovanjska stavba - samostojen objekt - sporazum o delitvi solastnine - fizična delitev stvari v naravi - pravica zahtevati razdružitev solastne stvari - dokazna pravila - dokazna domneva - bolj verjetna pravica - materialna pravnomočnost - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - trditvena podlaga pritožbe - obseg pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - poseg v zračni prostor sosednje nepremičnine - tloris stavbe - gradbeno zemljišče - parcelacija - vzdrževanje objekta - vlaganje solastnika v solastno nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - pogoji za prekinitev postopka - obligacijski zahtevek - povračilo stroškov postopka - skupni stroški postopka - slabo premoženjsko stanje
Namen postopka vzpostavitve etažne lastnine je uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Prav takšni primeri, nastali pred 1. 1. 2003, so namenjeni urejanju po določbah ZVEtL-1. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine ni združljiv s položajem, kot je obravnavani, ko sta nasprotni udeleženec (z dedovanjem in darovanjem) ter predlagatelj (z nakupom) postala lastnika vsak določenih delov stavbe (njenih prostorov).
Pri etažni lastnini različen položaj zemljišča pod stavbo ni možen, kajti lastništvo zemljišča pod stavbo kot skupnega dela stavbe je neločljivo povezano z lastninsko pravico na posameznih delih. Ne glede na to, da je v zemljiški knjigi kot lastnik določenih nepremičnin vpisan le pritožnik, gre dejansko za zemljišče pod stavbo, ki je v etažni lastnini, to zemljišče pa se šteje kot skupni del stavbe v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov. Zahteva pritožnika, da ostane vpisan kot izključni lastnik dveh zemljišč, na katerih enotna stavba delno stoji, pravno ni izvedljiva.
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen obravnavanju morebitnih obligacijskih zahtevkov iz naslova povečanja vrednosti stavbe zaradi vlaganj vanjo oz. v stanovanjski del stavbe, prav tako ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Kot že rečeno, sodišče o lastninskih položajih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ki ne postane materialno pravnomočna, ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1). Postopek za vzpostavitev etažne lastnine se zato tudi ne prekinja (24. člen ZVEtL-1).
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - zavrženje predloga - ustavitev postopka - pravni interes - skupno pripadajoče zemljišče - posebni skupni del - dejanske trditve - sporna dejstva - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nepravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnika s svojim predlogom ne izpolnjujeta pogojev po 41. členu ZVEtL-1. Trdita namreč, da sta lastnika garaže, št. 7950, pri čemer na zatrjevanem pripadajočem zemljišču kot lastnika te garaže nimata vknjižene lastninske pravice. Ta je vknjižena le v korist etažnih lastnikov stavbe, št. 689. Ker predlagatelja zahtevata ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča k tej stavbi in garaži, morajo biti udeleženci postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča neizogibno tudi etažni lastniki stavbe, št. 689 (prvi odstavek 48. člena ZVEtL-1). Pri tem je v tej fazi bistveno, da za presojo obstoja procesne predpostavke za začetek in izvedbo postopka po 41. členu ZVEtL-1 ni pomembno, ali gre pri zahtevanem zemljišču zares za pripadajoče zemljišče stavbe v lasti lastnika stavbe ali ne, niti to, ali bo tej stavbi pripadajoče zemljišče sploh mogoče vknjižiti. Pomembno je le, da predlagatelj to zatrjuje. Ali to drži, pa je glavno vprašanje postopka, ki ga sodišče v fazi predhodnega preizkusa ne razrešuje.
Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
sodna ureditev meje - predlog za ureditev meje - opisni zahtevek - predpostavke za izdajo - vodenje postopka - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - opredelitev vrednosti spornega predmeta - vrednost spornega mejnega prostora - kriteriji za določitev - stanje po podatkih zemljiškega katastra
V primeru, ko se ureja meja med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je namreč ureditev meje na podlagi močnejše pravice glede na ustaljeno in enotno sodno prakso edini način določitve meje, mejo pa je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster.
V konkretnem primeru je edini možni kriterij za določitev meje kriterij močnejše pravice in meje ni mogoče urediti na drugačen način, zato bi bila opredelitev vrednosti spornega mejnega prostora iz tega razloga odveč, neekonomična in v nobenem oziru ne bi imela vpliva na odločitev.
ukrepi po zpnd - prepoved vstopa - vstop v stanovanje - preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - sorazmernost ukrepa - načelo sorazmernosti - sprememba odločitve
Obseg in vsebina ukrepov mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, upoštevaje meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
Ker so se vsi dogodki odvijali v stanovanju, je za zaščito predlagateljic zadosti, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje, v katerem živita predlagateljici.
vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - skupni števec - dostop do skupnih prostorov - pridobljene pravice - ugotovitvena odločba - dolžnost etažnega lastnika
Ker je naloga sodišča v postopku po ZVEtL-1 zgolj ugotovitev predhodno pridobljenih pravic, teh pa pravna prednica pritožnika glede izpodbijanega dela (0000-302-8) s pogodbo ni pridobila, pritožnik ne more uspeti s pritožbenim izpostavljanjem interesa po pridobitvi dodatne uporabe prostorov zaradi dvojnih vrat v stanovanje, za katere sam trdi, da njihov obstoj D. D. ob nakupu stanovanja ni bi znan in torej niso bila v uporabi. Enako velja za izpostavljanje lege električnega števca. Dostop do slednjega so mu etažni lastniki dolžni omogočiti na podlagi 121. člena SPZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00085510
SPZ člen 18, 18/1, 47, 47/1, 80, 80/1. ZKN člen 16, 16/1, 16/2, 16/5, 16/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
gradnja čez mejo - mejni zid - urejena meja - katastrska meja - izpodbojna zakonska domneva - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - nepravdni postopek - skupna lastnina - poseg v tujo lastnino - lastniki sosednjih nepremičnin
Zakonska domneva iz prvega odstavka 80. člen SPZ, po kateri se domneva, da so mejne ograde, pregrade, drevesa, jarki in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin, je izpodbojna.
Z določitvijo katastrske meje po sredini spornega zidu, sporni zid nima več pravnega značaja mejnega znamenja in ne predstavlja skupne lastnine lastnikov sosednjih nepremičnin.
primerna strokovna podlaga - pritožbeni razlogi - dejanska raba - spor o lastništvu - lastništvo posameznega dela stavbe - lastninska pravica na (neobstoječi) stvari
Sklep, da je elaborat primerna strokovna podlaga za katastrski vpis, lahko udeleženec uspešno izpodbija zlasti v primeru, če mu sodišče ni omogočilo izjave o osnutku elaborata ali ni presodilo morebitnih pripomb nanj (postopkovne kršitve), pa tudi v primeru, če je osnutek elaborata nepravilen z vidika skladnosti z dejanskim stanjem v naravi ali navodili sodišča oziroma tehničnimi pravili priprave elaboratov (vsebinske kršitve).
Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna, izda sklep ne glede na to, ali so med udeleženci odprta oziroma sporna vprašanja o lastninski pravici in o pravnih položajih nepremičnin.
Ker je nesporno, da poslovni prostor v izmeri 59,40 m2 v naravi dejansko ne obstaja in prva nasprotna udeleženka niti ni znala pokazati, kje naj bi se nahajal, sodišče in izvedenka pravilno nista sledila njenim zahtevam po ločenem evidentiranju tega prostora.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - predlog centra za socialno delo - izvid in mnenje izvedenca - ugotovitev ali presoja strokovnih vprašanj - obstoj duševne motnje - varovanje svoje pravice in pravne koristi - pripombe na izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - strokovno mnenje
Vprašanja, ki jih izpostavlja pritožba in na katere je treba odgovoriti za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, so specifično strokovne narave. Ker sodišče nima strokovnega znanja (prim. 243. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) s področja psihologije oz. psihiatrije, si je pomagalo z izvedencema, ki sta trditve pritožbe ovrgla.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085506
DZ člen 7, 157, 161. ZNP-1 člen 100. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
začasna določitev preživnine - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - namen začasne odredbe - vročilnica kot javna listina - način izvajanja stikov - stiki otroka s staršem - trening starševskih veščin - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasna ureditev stikov
Otroka nista ogrožena zato, ker predlagateljica ne razpolaga z odločbo sodišča o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, pač pa zaradi neurejenega izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem. Pojmovanje predlagateljice, da bi ji bilo šele z izdajo odločbe o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo omogočeno odločanje o vprašanjih dnevnega življenja otrok, je zmotno. O teh vprašanjih (npr. kaj bo otrok jedel, kam bo šel na obisk ali krajši izlet, kdo ga bo peljal v šolo,…) odloča starš, pri katerem se otrok nahaja. O vprašanjih, ki na otrokov razvoj vplivajo bistveno, pa se morata starša sporazumeti tudi v primeru, ko je otrok zaupan v varstvo enemu od njiju (sicer odloči sodišče).
Pripravljenost nasprotnega udeleženca, da otrokoma kupuje stvari, ga ne more razbremeniti njegove denarne preživninske obveznosti. V denarju mora biti določena, da je lahko izvršljiva; drugačna izpolnitev preživninske obveznosti je mogoča le ob izrecnem dogovoru staršev.
postopek po ZPND - zavrnitev predloga - stiki z mladoletnim otrokom - izvrševanje stikov - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - neizkazane in pavšalne trditve
Golo dejstvo, da nasprotni udeleženec preživnine ne plačuje, ne zadošča za utemeljitev ekonomskega nasilja. Poleg tega ima predlagateljica za izterjavo neplačane preživnine zoper nasprotnega udeleženca izvršilni naslov in lahko sproži postopek izvršbe za poplačilo neplačanih zneskov preživnine.
ukrepi po zpnd - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - stiki pod nadzorom
Na podlagi ugotovitev o preteklem nasilju je podana verjetnost, da bo takšno nasilje nastalo tudi v prihodnosti, in preprečitvi tega so namenjeni ukrepi po ZPND.
Del sklepa sodišča prve stopnje - da izrečena prepoved približevanja na manj kot 300 m ne velja za čas in kraj predaje mladoletnih otrok na stik - služi izključno temu, da si odločbe sodišč iz dveh različnih postopkov ne bi nasprotovale na način, da bi izvrševanje pravic in obveznosti po eni odločbi lahko avtomatično pomenilo kršitev druge sodne odločbe.