postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začetek postopka po uradni dolžnosti - uvedba postopka - patološka nagnjenost k tožarjenju - kverulantstvo - skrbnik - očitek pristranskosti sodnika
Udeleženec je v kratkem časovnem obdobju sprožil neobičajno veliko število postopkov, pri katerih gre za isti ponavljajoči se vzorec njihove vsebine oziroma predmeta, zaradi česar bi bila lahko podana njegova patološka nagnjenost k tožarjenju, ki bi lahko vplivala na njegovo sposobnost skrbeti za svoje pravice in koristi in bi prosto dostopanje do sodišča lahko imelo zanj negativne finančne posledice. Navedene okoliščine izkazujejo potrebo po odločanju o postavitvi udeleženca pod skrbništvo po določbah 57. do 70. člena ZNP-1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva
Na mnenje pristojnega CSD sodišče ni vezano, ga je pa dolžno preizkusiti v smislu presoje izpolnjevanja pogojev po sodišču določenega skrbnika v skladu s členom 240 DZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00076257
URS člen 158. ZVEtL-1 člen 1, 1-2, 26, 41, 42, 42/1, 47, 48, 48/2, 50, 50/1. SPZ člen 107, 127a, 127b, 127b/1, 127č. SPZ-B člen 25. ZZK-1 člen 11. ZNP-1 člen 23, 42. ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/3, 328, 328/1, 339, 339/2, 339/2-8.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - pravica do izjave v postopku - vsebina popravnega sklepa - pripadajoče zemljišče - glavna nepremičnina - povezane nepremičnine - pomožna nepremičnina - zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - vpis v zemljiško knjigo - javni interes - pravnomočnost - nastanek etažne lastnine
Z dodatno ugotovitvijo izpodbijanega sklepa, da sta sporni parceli pomožna nepremičnina glavne nepremičnine (parcele, na kateri stoji nevpisana stavba z naslovom A.), ni v ničemer vsebinsko poseženo v bistvo odločitve, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo in obrazložilo že v sklepu z dne 27. 10. 2022: bistven je zaključek, da sta navedeni parceli potrebni in namenjeni za redno rabo predlagateljičine nepremičnine in da sta zato njena last.
Upoštevaje uvodoma pojasnjeni širši in smiselni kontekst uporabe določb ZPP v nepravdnih postopkih ter posebno naravo postopkov po ZVEtL-1, v katerih se varuje tudi javni interes, pritožbeno sodišče ugotavlja, da z izpodbijanim popravnim sklepom ni bilo vsebinsko poseženo v odločitev iz sklepa sodišča prve stopnje z dne 27. 10. 2022, temveč je bila popravljena oziroma spremenjena zgolj nomotehnična označitev pravice, katere vsebina je ostala ves čas enaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00075883
DZ člen 106, 106/1, 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 42, 100. ZIZ člen 273, 273a, 273b. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365/1, 365/1-2, 366.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - ogroženost otroka - nasilje nad otrokom - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izjava otroka - stopnja verjetnosti - pravni pouk
Izhajajoč iz določbe 273b. člena ZIZ je prvostopno sodišče pravilno v pravnem pouku izpodbijanega sklepa zapisalo, da je zoper izdano začasno odredbo dopustna pritožba, ker je bila dolžniku (očetu) v danem primeru dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.
DZ člen 262, 262/1, 262/2. ZNP-1 člen 64, 64/1, 64/3.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - demenca - upravljanje z nepremičninami - neprerekana dejstva - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Sodišče, tudi višje, ko obravnava pritožbo, upošteva dejstva, ki so obstajala ob zaključku glavne obravnave. Če skrbnik, ki ga imenuje sodišče, svojih nalog ne opravlja dobro, če se ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, da bi imel drugega skrbnika, ali če skrbnik sam tako zahteva, sodišče postavljenega skrbnika razreši in imenuje drugega skrbnika (254. člen DZ).
ničnost oporoke - oporoka pred pričami - oporočna priča - izjava oporočitelja - izjava volje - oporočna sposobnost - zaslišanje priče - metodološki napotek - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz s sodnim izvedencem - prepričljiva dokazna ocena
Res je, da konkludentna dejanja kot izjava volje ne zadoščajo in da mora biti izjava izrecna, pri tem pa zahtevi po izrecnosti izjave ni zadoščeno zgolj takrat, ko jo oporočitelj poda z besedami zakona - "to je moja oporoka", biti mora taka, da je z njo potrjena njegova volja napraviti oporoko. Smisel oporočnih prič je, da lahko kot priči dogodka, na podlagi svoje neposredne zaznave potrdita tako oporočiteljev podpis kot tudi podajo izjave, da je podpisani zapis njegova oporoka.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - predlog za izdajo začasne odredbe - stiki med otrokom in staršema - konfliktnost med starši - sprememba ureditve stikov - začasna ureditev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Naloga sodišča prve stopnje je torej bila, da najprej ugotovi, ali so sploh podani takšni izjemni razlogi, ki opravičujejo potrebo po izdaji začasne odredbe. Ta izjemnost ne more biti enaka razlogom, zaradi katerih je po razpadu partnerske skupnosti treba odločiti o varstvu in vzgoji otroka oziroma stikih otroka s starši. Če bi bilo tako, bi namreč sodišče v prav vsakem družinskem postopku najprej izdalo začasno odredbo, kasneje pa še končno odločbo. Začasna ureditev z začasno odredbo tako ni potrebna in samodejna v vsakem sodnem postopku odločanja o vprašanjih glede otroka. Začasna odredba je zato izjemen ukrep, za kar govori tudi nevarnost prejudicialne končne odločitve. Glede na konkretni dejanski stan, pritožbeno sodišče ne sledi razlogom sodišča prve stopnje, da so izkazane take izjemne okoliščine, ki bi terjale, da se že v navedeni fazi postopka začasno uredi sporno razmerje povezano s stiki udeležencev z otrokom, zaradi ogroženosti otroka.
DZ člen 239, 239/2, 262, 262/1. ZNP člen 35, 45, 45/3.
pobuda za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti stranki - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - imenovanje skrbnika - naloge skrbnika - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - pravica do izjave - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom
Možnost neposrednega postavljanja vprašanj izvedencem ob zaslišanju izvedencev je bila zagotovljena tudi nasprotnemu udeležencu. S tem, ko je sodišče na navedeni način pripombe nasprotnega udeleženca obravnavalo, je ustrezno varovalo njegovo pravico do izjave in na ta način tudi obravnavalo siceršnje njegove navedbe in izpoved. Nestrinjanje nasprotnega udeleženca z izvedenskimi mnenji oziroma z odločitvijo sodišča ne pomeni, da nasprotni udeleženec ni imel možnosti vpliva na odločitev.
spori iz družinskega razmerja - odvzem starševske skrbi - odvzem mladoletnega otroka - namestitev otroka v krizni center - izvajanje starševske skrbi - osebnostna primernost - vzgoja in izobraževanje - ogroženost otroka - največja korist otroka - izjemne družinske in socialne razmere - slabe ekonomsko socialne razmere - izboljšanje položaja - namestitev v varno okolje - pravica do družinskega življenja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stiki med otrokom in staršema - začasna odredba v družinskih sporih - naknadna kontradiktornost - pritožbena novota - kaznivo dejanje
Odvzem starševske skrbi je najhujši poseg v pravico do družinskega življenja, ko je otrok ogrožen, in če je prepričljivo izkazano, da starš ne bo ponovno prevzel skrbi zanj.
Praviloma se varovancu postavi en skrbnik, ki je pristojen za vse zadeve v zvezi z varovancem. DZ ne predvideva, da bi se pristojnosti skrbništva delile (bodisi za vsa področja, bodisi zgolj za eno) med več oseb, razen v primeru iz drugega odstavka 244. člena. DZ sicer tega področja ne ureja celovito. Tako ne ureja vprašanja, ali ima oseba lahko več skrbnikov tudi v primerih, ki jih zakon posebej ne omenja. Glede na stališča pravne teorije (Barbara Novak, Komentar DZ, str. 781) bi bilo po mnenju pritožbenega sodišča načeloma možno, da ima oseba več skrbnikov v primeru, če bi bili skrbniki pristojni za različna življenjska področja varovanca, saj med njimi ne bi moglo prihajati do zapletov oziroma sporov, ker bi bil vsak od njih izključno pristojen za svoje področje skrbništva. Skupnega skrbništva večih fizičnih oseb z enakimi nalogami (ali v celoti ali delno) pa DZ ne dopušča (prav takšen je obravnavani primer - predlagatelja bi kot skrbnika opravljala določene iste naloge, kar bi lahko izvrševala samo skupno). V primeru sporov med njimi o izvrševanju skrbništva bi moral zakon določati pravila, kako se tak spor reši, vendar pa DZ nima takšnih določb.
DZ člen 242, 242/2, 244, 244/2. ZVDZ člen 7, 7/2, 7/3. ZZZDR člen 184. ZNP-1 člen 64, 64/2, 64/3, 64/4.
skrbništvo nad odraslo osebo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje skrbnika - naloge skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik - skupno skrbništvo - volilna pravica
Določila DZ postavitve dveh pravnih oseb kot skrbnikov odrasli osebi, kljub delitvi (različnih) nalog, ne dopuščajo. Sodne prakse na tem področju ni, kaj šele, da bi bila ustaljena, pravna teorija pa zastopa stališče, da je edina pravna podlaga za postavitev dveh pravnih oseb kot skrbnikov drugi odstavek 242. člena v povezavi z drugim odstavkom 244. člena DZ. Sodišče prve stopnje je določila DZ pravilno uporabilo in ni mogoče pritrditi pritožbi, da je dopustno po sedaj veljavnem DZ na podlagi drugega odstavka 242. člena nasprotni udeleženki postaviti dva skrbnika, to je dve pravni osebi, CSD in VDC.
ZPND člen 22, 22a, 22a/8, 22č. ZIZ člen 226, 226/3, 226/4, 226/5, 226/6, 227.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določeni osebi - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - plačilo denarne kazni
Iz dejanskih ugotovitev sodišče prve stopnje izhaja, da je nasprotni udeleženec navedeni sklep z dne 16. 1. 2024 v obdobju od 16. 1. 2024 do 1. 3. 2024 kršil kar 63 krat, kar sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi dopisov Policijske postaje Murska Sobota z dne 15. 2. 2024 in 11. 3. 2024, zaslonskih posnetkov telefona predlagateljice in njenih navedb v vlogi z dne 6. 3. 2024 o tem, da je prepoved približevanja kršena. Glede na navedeno in glede na to, da zakon omejuje izrek denarne kazni fizični osebi na 10.000,00 EUR (tretji odstavek 226. člena ZIZ) in glede na to, da je bila s sklepom z dne 16. 1. 2024 nasprotnemu udeležencu za vsako kršitev izrečena kazen v višini 1.000,00 EUR, mu je sodišče prve stopnje pravilno naložilo plačilo denarne kazni v višini 10.000,00 EUR (kot pojasnjeno v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa).
Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS v primerih, kot je predmetni, ko je dolžniku z izvršilnim naslovom naloženo dejanje (ali opustitev), ki ga lahko opravi le dolžnik osebno in dolžnik svoje obveznosti iz izvršilnega naslova ne izpolni oziroma jo krši, za naložitev plačila denarne kazni (in njeno izvršbo po uradni dolžnosti) zadošča že golo obvestilo upnika. Dolžniku se lahko možnost izjave zagotovi (šele) naknadno v postopku s pravnimi sredstvi, in sicer tudi pred sodiščem druge stopnje v okviru pooblastil, ki jih ima le-to v pritožbenem postopku.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševno zdravje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ocena o izkazani realni nevarnosti ponovnega hudega ogrožanja zdravja in življenja sebe in drugih temelji na ugotovitvah o njegovih ravnanjih neposredno pred hospitalizacijo (vpričo matere je razbil stekleno mizo, bil verbalno agresiven do prijatelja in nekdanjega dekleta, govoril, da ga mati želi ubiti) in preteklih ravnanjih (z udeležbo v prometu je ogrožal sebe in druge) in prepričljivem izvedenskem mnenju, da so v fazi akutnega poslabšanja duševne motnje in ob istočasni zlorabi drog (predvsem stimulansov) pritožnikova ravnanja impulzivna in izrazito nepredvidljiva.
nedopustna pritožbena novota - psihiatrično zdravljenje - shizofrenija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru
Pritožbena izvajanja o tem, da je nasprotni udeleženec pripravljen sodelovati v milejših oblikah zdravljenja pa predstavljajo neupoštevno pritožbeno novoto, saj se nanašajo na okoliščine, ki so nastale po zaključku glavne obravnave v predmetni zadevi (le-ta se je končala 29. 4. 2024). Te okoliščine lahko kvečjemu predstavljajo razlog vložitev novega predloga in ponovno odločanje sodišča na podlagi spremenjenih okoliščin.
zvišanje preživnine - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki - dovoljene pritožbene novote - varstvo koristi otroka
Pritožbeno sodišče lahko upošteva le subjektivno nova dejstva, torej taka, ki so pred odločitvijo sodišča prve stopnje že obstajala, vendar niso bila znana. Ne more pa upoštevati objektivno novih dejstev, torej takih, ki v času sojenja pred sodiščem prve stopnje še niso obstajala.
Prvo sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe o preživnini, sledeč stališču sodne prakse, ki se je oblikovalo še v času veljavnosti ZZZDR v zvezi z določili ZPP in ZIZ. Tedaj je bil osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe o preživnini za otroka ogroženost njegovega nujnega preživljanja. Po uveljavitvi oziroma začetku uporabe DZ ter kasnejši spremembi ZIZ v letu 2021 je bilo takšno stališče sodne prakse vse bolj navzkriž z načelom otrokove koristi.
Znesek preživnine po začasni odredbi za najnujnejše otrokove potrebe (nujno preživljanje) praviloma zagotavlja nižji življenjski standard otroka od tistega, ko starša za njegovo preživljanje prispevata prostovoljno ali na podlagi končne odločbe sodišča. Če razlike v času veljavnosti začasne odredbe ne more pokriti drugi od staršev, je na škodi kakovost otrokovega življenja. Dolgotrajno znižanje kakovosti življenja pomeni otrokovo ogroženost. Preživnina po začasni odredbi bi morala presegati znesek, potreben za otrokove nujne življenjske potrebe.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa - sorazmernost ukrepa - ocena ogroženosti
Namen ukrepov sodišča, določenih v 19. členu ZPND, je prevencijski, torej da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ko sodišče odloča o izreku ukrepov, ki posegajo v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti. Obseg in vsebina ukrepov sodišča mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, ob upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - primernost in sorazmernost ukrepa - trajanje prisilnega ukrepa
Nasprotni udeleženec zaradi ugotovljene hude duševne bolezni ni sposoben zaznavati potreb svojega stanja, prepoznati svoje bolezni, se nanjo ustrezno odzvati niti oceniti škodljivosti uživanja drog. Odklanjanje zdravljenja ni odraz njegove prave svobodne volje, ampak je posledica bolezni. Konkretno ga je že hudo ogrozilo: odrazilo se je v akutnem poslabšanju njegove bolezni, ki po ugotovitvah sodišča vodi do trajne invalidnosti pritožnika, če ostane nezdravljena. Dejanske ugotovitve o konkretni in realni pretekli in potencialni nevarnosti hujšega ogrožanja zdravja in življenja nasprotnega udeleženca utemeljujejo oceno o dopustnosti sprejema na zdravljenje brez privolitve zaradi resnega in konkretnega hudega ogrožanja pritožnika samega. Materialno pravna pogoja iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve sta izpolnjena.
nasilje v družini - ukrep po zpnd - zasledovanje - psihično nasilje - občutek ogroženosti - ukrep prepovedi približevanja - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - izrek denarne kazni - pravno sredstvo - ponavljanje pritožbenega očitka - sklicevanje na dokaz
S sklepom sodišča je nasprotnemu udeležencu prepovedano približevati se predlagateljici, navezovati z njo stike ali vzpostavljati kakršnokoli srečanje z njo. Že kršitev teh prepovedi zadošča za izrek denarne kazni. Ugotovitev, da se je predlagateljica čutila ogroženo oziroma se je bala nasprotnega udeleženca, niti ni nujni zakonski pogoj za izrek denarne kazni, saj, kot že pojasnjeno, zadošča ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil pravnomočno izrečeno prepoved.
ZNP-1 člen 42, 55, 55/2, 101. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 365, 365/1, 365/1-2.
predlagalni nepravdni postopek - stroški postopka - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera - pravičnost
Tako 101. člen ZNP-1, ki ureja povračilo stroškov v postopkih za varstvo koristi otroka, kot tudi splošnejša določba drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki ureja povračilo stroškov postopka v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, določata, da o stroških postopka sodišče odloči po prostem preudarku. Prosti preudarek je pravni standard, ki ga sodišče zapolni tako, da upošteva vse okoliščine primera, ki pa so lahko raznolike. Mednje se uvrščajo zlasti premoženjsko stanje udeležencev, razlogi za postopek, procesna racionalnost udeležencev oziroma obseg stroškov, krivda in drugi razlogi. Pri tem je tudi uspeh v postopku lahko ena izmed okoliščin, ki jo sodišče upošteva, ne more pa biti to edina okoliščina. Te okoliščine sodišče ovrednoti v smislu pravičnosti.