CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00073455
ZPND člen 3, 3/6, 19, 21. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nasilje v družini - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - izročilna pogodba - ukrepi po zpnd - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Za izrek predlaganih ukrepov po 19. in 21. členu ZPND mora ravnanje doseči takšno intenziteto, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost/zasebnost. Zaščitniška intervencija države je skrbno omejena samo na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine; obseg in intervencija pa morata biti sorazmerni stopnji ogroženosti žrtve nasilja.
Vsaka izjava še ne pomeni psihičnega nasilja, sploh ob upoštevanju okoliščin, nanizanih v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Razumeti jo je mogoče kot poziv k urejanju njihovih civilnopravnih razmerij, nikakor pa ne kot obliko nasilja nad predlagateljico.
nasilje v družini - postopek po ZPND - prepoved približevanja - ukrep po zpnd - žalitev - alkoholizem - trajanje ukrepa - odprava ukrepa - listinski dokaz - zaslišanje udeležencev v postopku - dokazni postopek - prepričljiva dokazna ocena - celovita presoja dokazov - metodološki napotek - odločanje o stroških postopka - odločitev po prostem preudarku
Sodišče je podalo natančno in s prepričljivimi argumenti podprto dokazno oceno o tem, zakaj verjame predlagateljici in ne nasprotnemu udeležencu in zakaj ocenjuje, da nasprotni udeleženec do svojih nasilnih dejanj ni kritičen, saj jih bodisi zanika, podcenjuje, bodisi razloge zanje prelaga na predlagateljico.
Ker nasprotni udeleženec še vedno ni kritičen do svojih ravnanj in odgovornost zanje v celoti nalaga predlagateljici, zdravljenje odvisnosti od alkohola pa je dolgotrajen proces in zgolj na podlagi morebitne osemmesečne abstinence dejansko še ni mogoče trditi, da je zdravljenje uspešno, je sodišče ob upoštevanju, da nasprotni udeleženec izkazuje prizadevanja, da se ozdravi odvisnosti od alkohola in izrečenih ukrepov tudi ne krši, izrek ukrepa utemeljeno skrajšalo, ne pa odpravilo.
začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - ogroženost otroka - samomorilnost
Pri tem pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbe 163. člena DZ, ki določa, da lahko sodišče z začasno odredbo odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, pri tem pa lahko takšna začasna odredba traja največ devet mesecev in je ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati (drugi odstavek 163. člena DZ).
DZ člen 141, 141/8, 156. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2.
predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - odvzem pravice do stikov z otrokom - začasna ukinitev stikov - odvzem starševske skrbi - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - bolnišnično zdravljenje - izvedensko mnenje - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - stiki v korist otroka - omejitev pravice do stikov - odvzem pravice do osebnih stikov - telefonski stiki z otrokom - stiki prek video klica - stiki prek pisem - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - načelo najmilejšega ukrepa - izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
Upoštevaje povzete ugotovitve pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da glede na trenutno stanje nasprotnega udeleženca in njegovo trenutno nepripravljenost na zdravljenje, izvajanje osebnih stikov otrokom ni v korist, jim škoduje in ima lahko dolgoročne posledice na njihov osebnostni razvoj, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se osebni stiki ukinejo. To pa seveda ne pomeni, da bodo osebni stiki trajno ukinjeni; ko in če bo nasprotni udeleženec pokazal kritičnost do svojega stanja in bo iskreno ter konstruktivno sodeloval pri zdravljenju, se bodo lahko osebni stiki ponovno uvedli (primerjaj osmi odstavek 141. člena DZ).
Sodišče druge stopnje pa ne soglaša z materialnopravno odločitvijo sodišča prve stopnje, da se v celoti ukinejo tudi neosebni stiki (s telefonskimi oziroma video klici in/ali s pisno komunikacijo). Splošno je znano in v sodni praksi utrjeno stališče, da otroci za zdrav psihosocialni razvoj načeloma potrebujejo stike z obema staršema. Stiki s starši se ne izvajajo le zaradi varovanja interesov nerezidenčnega starša, temveč tudi zaradi varovanja koristi otrok. Zato je pri tako strogem ukrepu, kot je odvzem pravice do stikov, treba skrbno tehtati med koristmi in škodo, ki jo otrok utegne imeti oziroma trpeti zaradi stikov, upoštevaje tudi načelo najmilejšega ukrepa (156. člen DZ). V konkretnem primeru je ugotovljeno in nesporno, da nasprotni udeleženec nikoli ni bil neposredno nasilen ali sovražen do otrok, temveč le do predlagateljice. Sodišče prve stopnje je ogroženost otrok pri osebnih stikih utemeljilo na dejstvih, da je zaradi nezdravljene osebnostne motnje z nacepljeno odvisnostjo od alkohola in drugih psihoaktivnih snovi oče na stikih nepredvidljiv, da potencialno lahko odreagira agresivno in konfliktno; da je v zadnjem času stike tudi opustil za daljše obdobje (od novembra 2022 do julija 2023); da je bil glede stikov nereden, kar je pri otrocih povzročalo stisko (stikov so se veselili, potem pa jih ni bilo); da je zadnje čase opustil tudi video klice in otroke klical le po telefonu, vendar jim je govoril tudi neprimerne vsebine.
nadzorovana obravnava - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča
Za pritožničino zahtevo, da se iz dokumentov "umaknejo" nekatera ugotovljena dejstva, ni pravne podlage. Varstvo njenih osebnih podatkov je zagotovljeno z izključitvijo javnosti v tem postopku in z ostalimi predpisi o varstvu osebnih podatkov.
ZDZdr člen 30, 67, 69. ZNP-1 člen 36, 36/3, 42. ZPP člen 365, 365-1.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje zadržanja - omejitev pravice do izvajanja dokazov - pritožba zoper sklep - rok za pritožbo - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - laična pritožba - zamuda tridnevnega pritožbenega roka - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - obstoj tehtnega razloga - zavrženje pritožbe
Na podlagi 67. člena ZDZdr je zaradi nujnosti in hitrosti tovrstnih zadev določen krajši pritožbeni rok, in sicer tri dni od dneva vročitve sklepa. Po tretjem odstavku 36. člena ZNP-1 lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo, vendar pa v konkretnem primeru taki razlogi niso ne zatrjevani ne izkazani.
družinsko nasilje - postopek po ZPND - ukrep prepovedi približevanja - občutek ogroženosti - izpovedba priče - verodostojnost priče - dokazna ocena izpovedi prič - metodološki napotek - načelo neposrednosti
Razpravljajoča sodnica prve stopnje ima zaradi neposrednega zaslišanja najboljši vtis o verodostojnosti, prepričljivosti in iskrenosti podane izpovedbe. Načelo neposrednosti je zelo pomemben segment pri oblikovanju ocene dokazovanja z zaslišanjem strank.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 49, 49/2, 49/3.
delitev solastnine - nagrada izvedenca - izvedenec geodetske stroke - izdelava elaborata - višina nagrade izvedenca - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - sklicevanje na stroškovnik - stroškovnik kot sestavni del spisa - vročitev stroškovnika - nevročitev - pravica do vpogleda v spis
Za preizkus izpodbijanega sklepa je odločilno, ali so odmerjeni zneski po posameznih postavkah priznani v skladu s Pravilnikom, kar je ob obrazložitvi v izpodbijanem sklepu tudi mogoče preizkusiti, saj je sodišče za vsako posamezno postavko navedlo tako podlago kot znesek, ki ga je priznalo. Priznanih zneskov, razen zneska za izdelavo elaborata za GURS, pa nasprotni udeleženec konkretizirano ne izpodbija.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 49.
plačilo nagrade izvedencu - dokaz z izvedencem - pravica do plačila - obrazloženost sodne odločbe - odmera nagrade in stroškov izvedenca - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - materialni stroški izvedenca - potni stroški
V času izdaje izpodbijanega sklepa je bilo izvedensko mnenje že izdelano, kar pomeni, da je izvedenka s tem pridobila pravico do plačila za opravljeno delo.
Za presojo, ali je izvedenec opravil naloženo mu nalogo, ni pravno pomembno, ali se udeleženci z vsebino izvedenskega mnenja strinjajo in tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo ugotovitve izvedenca ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00073458
ZVEtL-1 člen 19, 19/2, 23, 23/1, 23/6, 35. SPZ člen 105, 105/2, 121, 121/2. SZ člen 3, 3/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - stanovanjska stavba - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - posebni skupni deli v etažni lastnini - pripadajoče zemljišče k stavbi - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov - soglasje vseh etažnih lastnikov - preureditev podstrešnih prostorov v lasti etažnih lastnikov - dolžnost etažnega lastnika - ogled nepremičnine
Neupoštevne so tudi pritožbene navedbe v zvezi z domnevnim ustnim dogovorom med sedanjimi etažnimi lastniki. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1, ki določa: "Pravni naslov je po tem zakonu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba [poudarilo pritožbeno sodišče] sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe." Ustni dogovor ni veljavni pravni naslov v smislu 19. člena ZVEtL-1, zato je sklicevanje nasprotnega udeleženca na domnevni ustni dogovor v tem postopku neupoštevno. Prav tako je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu pravilno pojasnilo, da postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL-1 ni ovira, da ne bi mogli udeleženci postopka pozneje v pravdnem postopku uveljavljati svojih pravic (primerjaj 35. člen ZVEtL-1).
Glede na to, da je otrok tekom postopka postal polnoleten, z njegovo polnoletnostjo pa je starševska skrb nasprotnega udeleženca prenehala, je odpadel tudi njegov pravni interes za uveljavljanje takšnih zahtevkov in drugih zahtevkov, ki izhajajo iz starševske skrbi. Po določbi 52. člena ZNP-1 nastopijo pravne posledice sklepa, s katerim se spremeni družinsko razmerje, z njegovo pravnomočnostjo. Zato pa v primeru, ko mladoletni otrok tekom postopka postane polnoleten, za odločanje o zahtevi starša o njegovem zaupanju v vzgojo in varstvo ter za druge zahtevke v zvezi z uresničevanjem starševske skrbi, ni več pravne podlage. Takšne pa tudi ni za preživninski zahtevek, saj s polnoletnostjo postane zanj aktivno legitimiran otrok, starš pa izgubi upravičenost za njegovo zastopanje.
razdelitev solastnine v nepravdnem postopku - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - napotitev na pravdo - dejanska etažna lastnina - manj verjetna pravica - domneva lastninske pravice - delitev solastnine - spor o deležih lastnikov - vlaganja v nepremičnino
Ker oba nasprotna udeleženca zatrjujeta drugačno lastniško stanje glede nepremičnine, kot izhaja iz zemljiške knjige, je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz domneve iz 11. člena SPZ in njiju napotilo na vložitev tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00076653
ZPP člen 155, 155/1, 155/4, 163, 163/4. ZNP-1 člen 40, 42, 101. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4.
povrnitev pravdnih stroškov - poseben sklep o višini stroškov - smiselna uporaba določb ZPP - porazdelitev stroškov - potrebni stroški postopka - uporaba odvetniške tarife - zastopanje na naroku - urnina - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Skladno z določbo četrtega odstavka 6. člena OT pripada odvetniku za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranke za vsake začete pol ure 20 točk. Čeprav ima pooblaščenka nasprotnega udeleženca sedež pisarne v Ljubljani, pa ji ni mogoče odrekati dejstva, da je bil pristop na narok povezan z določeno izgubo časa, zato ima pravico do nagrade za odsotnost iz pisarne v priznani višini.
pritožba vložena po pooblaščencu - zavrnitev pritožbe - učinek pravnomočnosti sklepa - vročanje udeležencem postopka - neizkazana vročitev izpodbijanega sklepa - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - duševna bolezen
Ugotovljeno je bilo, da udeleženka nima uvida do svojega bolezenskega stanja ter da hudo ogroža svoje zdravje prav zaradi neupoštevanja predpisanega načina jemanja zdravil, s čimer se dodatno slabša njen že ugotovljen funkcionalni upad.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00074091
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 240, 241, 242, 242/2, 244. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZNP-1 člen 42. ZVDZ člen 7, 7/2, 7/3. ZVDZ-E člen 3.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva - varstvo pravic osebnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedenec medicinske stroke - odvzem volilne pravice - sprememba zakonodaje
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je namen skrbništva v varstvu osebnosti odrasle osebe z omejitvenimi motnjami in težavami, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kakor tudi z varovanjem premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (drugi in tretji odstavek 239. člena Družinskega zakonika.
psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - duševna manjrazvitost - začasna duševna motnja
Sodna praksa Vrhovnega sodišča se je že izrekla, da za opredelitev duševne motnje ni odločilno, ali gre za začasno in ozdravljivo stanje ali za trajno in neozdravljivo stanje, marveč da gre za motnjo v delovanju možganov, ki se kaže na določen način, in da med duševne motnje spada tudi tudi duševna manjrazvitost.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - paranoidna shizofrenija - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke ugotovilo, da pridržana oseba trpi za duševno motnjo (po podatkih zdravniške dokumentacije za paranoidno shizofrenijo), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti ter ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj. Zadržanje na zdravljenju bo po oceni izvedenca pritožnici nudilo možnost, da pride do pravega uvida v bolezensko naravo njenega doživljanja in ravnanja, pod vplivom katerega se čuti ogroženo s strani bližnjih in se zaradi pomanjkljivega stika z realnostjo spravlja v finančno stisko.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00076012
ZDZdr člen 51, 51/2, 75, 75/2. ZBPP člen 11.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zavrnitev predloga - povrnitev stroškov postopka - nagrada in stroški izvedenca - nagrada odvetnika - predlog za obročno plačilo - nepravdni postopek - predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Glede na to, da določila ZPP, ZNP-1 in ZDZdr ne dajejo podlage za obročno plačilo stroškov po tem, ko so enkrat že pravnomočno odmerjeni in naloženi v plačilo, se predlagateljev predlog izkaže za nedopustnega, zato je pravilno zavržen. Pritožbena navedba, da ga v postopku ne na centru za socialno delo ne na policiji ni nihče opozoril, da bodo stroški nastali, je neutemeljena, saj je imel predlagatelj možnost pozanimati se glede stroškov postopka pri pristojnem sodišču, preden je predlog vložil.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja
Opisano ogrožanje zadržane, ki je opustila jemanje zdravil in je do potrebe njihovega jemanja nekritična, je že po zaključku prvostopnega sodišča, s katerim se pritožbeno sodišče strinja, mogoče preprečiti le z ustreznim zdravljenjem; brez jemanja zdravil se bo konfliktnost pri zadržani gotovo povečala, prav tako njena agresija in nespečnost, poslabšala bi se manija, s čimer bi ob nejemanju zdravil pod nadzorom lahko zapadla, kako že v preteklosti, v globoko depresijo, kar bi glede na dosedanji potek pričakovano sledilo, in kar predstavlja tudi nevarnost hujšega ogrožanja njenega zdravja in nevarnost ogrožanja življenja v bodoče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00075386
ZPND člen 19, 19/1, 19/3, 22a, 22a/4.
ukrep po zpnd - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - pravica do stikov z otrokom - obrazloženost pritožbe - pravilna dokazna ocena - nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - nujen postopek - nižji dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - podaljšanje ukrepa - ocena ogroženosti - nedopustne pritožbene novote
Z zadostno stopnjo verjetnosti je izkazano, da je nasprotni udeleženec v preteklosti izvršil nekaj nasilnih dejanj nad predlagateljico, zato je bil izrek ukrepov zoper njega po ZPND potreben.