DZ člen 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 5, 7, 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365/1, 365/1-3.
varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - ureditvena oz. regulacijska začasna odredba - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - ogroženost otroka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - kršitev pravice do izjave - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - verjeten izkaz predpostavk - razveljavitev odločbe
Po pregledu zadeve sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v fazi ugovornega postopka zaključek o verjetnem obstoju ogroženosti otrok utemeljilo z navedbam očeta, ki jih je dokazoval s svojo izpovedbo ter svojo pisno izjavo ter z zapisniki CSD. Iz zapisnikov izhaja, da je bil vedno na CSD prisoten le oče, ki je izjavljal o dogajanju v družini, o tem, kar sta mu govorila otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00093192
ZPP-E člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 9, 35, 35/1, 42, 207, 208, 210, 210/2, 211, 211/2. OZ-UPB1 člen 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310.
sodni depozit - pravica do izjave - prodajna pogodba za nepremičnino - dolžniška zamuda - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo konktradiktornosti - pogoji za sodni depozit - postopek sodnega depozita - način izpolnitve obveznosti - položitev stvari pri sodišču
Sodišče prve stopnje je o predlogu predlagatelja za sodni depozit z izpodbijanim sklepom sicer res odločilo, brez da bi nasprotnemu udeležencu predhodno vročilo predlog z namenom, da se o njem izjavi. Glede na dikcijo 211. člena ZNP-11 pa zaradi navedenega ni zašlo v že zgoraj navedeno procesno kršitev.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - kumulativna izpolnitev pogojev - čas zdravljenja - dokaz z izvedencem
Podan je obstoj vseh zahtevanih pogojev za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča.
Pritožnik pod vplivom duševne motnje hudo ogroža svoje zdravje oziroma celo življenje in potrebuje zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike.
Vprašanje potrebnega časa zdravljenja je strokovno medicinsko vprašanje.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00091140
ZDZdr člen 39.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - shizofrenija - izvedensko mnenje
Zaradi kronificirane nezdravljene psihoze ima nasprotna udeleženka scela ukinjeno presojo realnosti in hudo moteno sposobnost obvladovati svoja ravnanja. Ponavljajoče objestno vozi avto (tudi 200 km/h), z zavračanjem zdravljenja se ji učvrščujejo bolezenski znaki v možganih, kar hudo krni njeno funkcionalnost, tako da je socialno, osebnostno in ekonomsko povsem izolirana, zaradi psihološkega travmatiziranja jo zavrača 10-letna hči.
postopek za sodno ureditev meje - ustavitev postopka - nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka - ureditev meje - lastninski spor - mejni ali lastninski spor
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da gre v tej zadevi za lastninski spor, ker predlagatelja glede spornega dela zemljišča ne dopuščata nikakršne spremembe meje v preteklosti, temveč zatrjujeta izključno obstoj svoje lastnine. Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilnost tega zaključka. Kot izhaja iz trditvene podlage udeležencev postopka, je namreč jedro spora ravno potek mejne črte. Predlagatelja sicer res podajata tudi trditve glede tega, da je del zemljišča, ki se nahaja med mejno črto, ki jo zatrjujeta sama in tisto, ki jo zatrjujeta nasprotna udeleženca, v lasti in dobroverni posesti njiju oziroma njunih pravnih prednikov že vsaj 65 let, vendar to ne omogoča zaključka, da gre za lastninski spor. Očitno namreč predlagata ureditev meje na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena SPZ). Nasprotna udeleženca, ki tem trditvam nasprotujeta, izpostavljata, da sporni del zemljišča, ki ga oklepata obe zatrjevani mejni črti, ne pripada predlagateljema, ki si ga lastita brez pravne podlage. Tudi njune navedbe o lastništvu spornega dela zemljišča ne dajejo podlage za zaključek, da gre za lastninski spor. Izpostavljen spor o lastništvu tega vmesnega mejnega prostora je namreč posledica različnega zatrjevanja meje, in ne vprašanja načina pridobitve tega zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00090964
ZDZdr člen 39. ZPP člen 286b.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - poslabšanje zdravstvenega stanja - paranoidna shizofrenija - ogrožanje življenja in zdravja - nevarnost za življenje in zdravje - izvedensko mnenje - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pravica do izjave
Odklanjanje jemanja zdravil, ki vodi v ugotovljene posledice, je lahko utemeljen razlog za prisilno hospitalizacijo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - krajevna pristojnost - stalno prebivališče - splošna krajevna pristojnost - začasno prebivališče - sprememba okoliščin med postopkom
Za odločanje v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, zoper katero je predlog vložen, stalno prebivališče (prvi odstavek 11. člena ZNP-1). V petem odstavku istega člena določena pristojnost po začasnem prebivališču nasprotnega udeleženca je določena izbirno in pod pogojem, da se da domnevati, da bo oseba tam prebivala daljši čas. Po ZNP-1 je torej v domeni predlagatelja, da izbere med krajevno pristojnima sodiščema.
V obravnavani zadevi se okoliščine v času med vložitvijo predloga in odločitvijo o nepristojnosti niso spremenile tako, da ob upoštevanju teh okoliščin Okrajno sodišče v Sevnici ne bi bilo več krajevno pristojno.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - duševna motnja - poslabšanje stanja - agresivnost
Glede na to, da je oseba zaradi svoje duševne motnje že ogrozila svoje zdravje (pozimi so jo našli na teniškem igrišču v baru, boso in poškodovano) in da je pred sprejemom zaradi poslabšanja duševne motnje že pokazala tudi precej veliko stopnjo agresije (do očeta in varnostnika), je na mestu sklep, da je oseba zaradi svoje duševne motnje neposredno ogrozila najprej svoje zdravje in življenje, ker nadaljnjih agresivnih izbruhov brez zdravljenja po neizpodbitih ugotovitvah ni mogoče preprečiti, pa lahko z njimi ogrozi tudi življenje in zdravje bližnjih oseb.
Četudi A. A. ni izrecno izrazil nestrinjanja z zdravljenjem, vanj tudi ni (veljavno) privolil. Svoje ravnanje minimizira in skuša zanj najti razloge (česar pritožba ne napada). Ob akutnem poslabšanju njegove bolezni, ki je nastopilo in mu onemogoča sodelovanje v milejši obliki zdravljenja, ter opisanem predhodnem ravnanju A. A. izjavi "raje vi odločite" in "da bo priden", njegova umirjenost in pogovorljivost ter verbalno sprejemanje zdravljenja ob pregledu ne morejo imeti pomena, kot mu ga pripisuje pritožba, torej da je zdravljenje (veljavno) sprejel in da ni pogojev za pridržanje. Presoja obstoja pogojev iz 39. člena ZDZdr namreč narekuje celovito presojo obnašanja osebe, torej tudi v določenem časovnem obdobju neposredno pred zadržanjem. To je opravilo že sodišče prve stopnje (tehtanje) in pravilno zaključilo, da milejše oblike zdravljenja niso prišle v poštev.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 46. ZPP člen 185. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 42.
delitev solastne nepremičnine - sprememba predloga v nepravdnem postopku - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - upravičeni predlagatelj - dokazovanje z izvedencem - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - namenska raba zemljišč - dogovor o uporabi
Predlagatelja sta svoj predlog tekom postopka spremenila in namesto delitve nepremičnine predlagala ugotovitev pripadajočega zemljišča. Ni pomembno, da sta to storila šele po izdelavi strokovnega mnenja izvedenke urbanistične stroke. Za tak predlog sta predlagatelja legitimirana na podlagi 1. točke 46. člena ZVEtL-1.
Po oceni sodišča druge stopnje je namreč sodišče prve stopnje premalo upoštevalo premoženjsko stanje predlagateljice, predvsem dejstvo, da je slednja upravičena do brezplačne pravne pomoči, ki je bila odobrena z odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 344/2025 z dne 13. 5. 2025 za zastopanje in pravno svetovanje pred sodiščem prve stopnje in z odločbo Bpp 1390/2025 za postopek s pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00091350
ZIZ člen 21, 21/1, 53. ZGD-1 člen 513. URS člen 22.
izvršilni naslov - naložitev obveznosti - ugotovitvena odločba - oblikovalna odločba - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost - načelo formalne legalitete - dajatvena tožba - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravica do enakega varstva pravic
Drži sicer, da je lahko izvršilni naslov za izvršbo le listina dajatvene, ne pa tudi (z izjemo davčnih odločb) ugotovitvene (ali oblikovalne) narave. O tem ni dvoma. Ne drži pa, da sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I Ng 12/2025 z dne 27. 10. 2025, na katerem temelji predlog za izvršbo v obravnavani zadevi, ni dajatvena listina, oziroma da v njej ni dajatvenega povelja. Res sicer v izreku (I. točka) navedenega sklepa ni zapisano, da "mora oziroma je dolžan nasprotni udeleženec (sedaj dolžnik) predlagatelju (sedaj upnik) omogočiti vpogled (z možnostjo fotografiranja/kopiranja)" v v nadaljevanju I. točke izreka sklepa navedene listine, temveč je nepravdno sodišče odločilo, da se predlagatelju (sedaj upnik) omogoči vpogled v konkretne listine. Vendar pa zgolj zaradi takšnega zapisa še ni mogoče šteti, da upnik zoper dolžnika nima listine dajatvene narave.
Dikcija v sklepu I Ng 12/2025 z dne 27. 10. 2025, da se predlagatelju (sedaj upnik) "omogoči vpogled", lahko pomeni le to, da je nasprotni udeleženec (sedaj dolžnik) dolžan omogočiti vpogled (z možnostjo fotografiranja/kopiranja) predlagatelju (sedaj upnik), oziroma da navedeno nedenarno obveznost dolžnik mora izpolniti. Vse drugo je le stvar ubeseditve, ki pa na pravno naravo listine, ki je bila podlaga za vložitev predloga za izvršbo, v ničemer ne vpliva. Nenazadnje je nepravdno sodišče pri oblikovanju svojega izreka zgolj sledilo dikciji določbe 513. člena ZGD-1.
določitev višine preživnine - preživnina za otroka - zmožnost preživninskega zavezanca - otrokove potrebe - porazdelitev preživninskega bremena - otroški dodatek - pravica do izjave - pravočasne trditve
Stroški, ki jih specificirajo stranke, sicer nudijo sodišču oporo pri odločitvi, ki naj prepreči arbitrarnost, vendar je kljub temu treba potrebe otrok razumno in celostno objektivizirati in oceniti. V odločitev o obveznem preživninskem bremenu namreč sodi zagotovitev tistih potreb, ki zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Vse, kar navedeno presega, mora biti prepuščeno svobodni odločitvi staršev, ali in koliko bodo po svoji vesti nudili otroku več kot so oziroma bi bilo zavezani s sodno odločbo.
Pri preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti.
nadzorovana obravnava v domačem okolju - pogoji za nadzorovano obravnavo - ogrožanje zdravja in premoženja - paranoidna shizofrenija - pravica do izjave v postopku - izvedba dokaza z izvedencem - vročitev izvedenskega mnenja - ustna podaja izvedenskega mnenja - dokazna ocena
Zdravljenje v nadzorovani obravnavi brez privolitve osebe je eden od v zakonu predvidenih prisilnih ukrepov, ki v določeni meri posega v pravice zdravljenja osebe do osebne svobode, zlasti pa do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja.
Gre za zakonsko predpisani ukrep, ki v najmanjši meri omejuje osebno svobodo zdravljene osebe. Zdravljenje se sicer res izvaja na podlagi sklepa sodišča in pod nadzorom izvajalca zdravljenja duševnih motenj, vendar izven te ustanove v domačem okolju osebe.
postopek za zavarovanje dokazov - predlog za zavarovanje dokazov - vsebina predloga - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - redno vzdrževanje stvari - redno upravljanje nepremičnine - sanacija objekta - nujno popravilo strehe
V predlogu za zavarovanje dokazov je treba navesti dejstva v zvezi z že postavljenim zahtevkom oz. predlogom (dokazna tema mora biti povezana z zahtevkom oz. predlogom).
pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k več objektom - stvarna služnost pešpoti - ureditveni načrt - parkirna mesta - urbanizem - izvedensko mnenje - dejanska raba - pločnik - komunalni objekt
Iz zunanje ureditve zemljišča izhaja, da je služilo potrebam stavbe, ne pa potrebam splošne javnosti. Takšna redna raba zemljišča je kazalnik njegove dejanske namembnosti za redno rabo stavbe. Tega ne spremeni okoliščina, da je ta del zemljišča za parkiranje ali pešhojo uporabljal tudi kdorkoli drug. Pomembna je redna raba zemljišča, ne postranska. Nasprotna udeleženka tudi ni zatrjevala, da bi kakorkoli gospodarila s tem delom zemljišča. Ker pločnik nikoli ni bil urejen oziroma zgrajen, gre za neupoštevano urbanistično spremembo izvornega stanja.
Ker pločnik kot komunalni objekt ni bil zgrajen oziroma ker ta del zemljišča ni nikoli postal javna infrastruktura, tudi ni mogel biti predmet lastninjenja občine po 76. členu ZGJS. Ker lastninjenja po omenjenem določilu ZGJS v letu 1993 iz navedenega razloga ni moglo biti, se je tudi ta del parcele olastninil z ZLNDL z dnem 25. 7. 1997, tako kot to ugotovlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Izpodbijana odločitev je zato v tem delu pravilna.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - nepredvidljivost - prostorska zasedenost - posebni varovalni ukrepi - izvedensko mnenje
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno izhajalo iz predpostavke, da diagnoza avtizma sama po sebi opravičuje namestitev v poseben socialno varstveni zavod. Odločitev za namestitev nasprotnega udeleženca v socialno varstveni zavod namreč ne temelji zgolj na ugotovitvi, da je pri njem prisotna spektroavtistična motnja. V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ugotovila, da gre pri nasprotnem udeležencu za motnjo avtističnega spektra in sočasno zmerno motnjo v duševnem razvoju. Pri njem se ponavljajo vedenjski zapleti s heteroagresijo in to pogosto do ranljivih sostanovalcev in tudi do osebja. Narava bolezenskega procesa pri njem pa je takšna, da se stanje zaradi njegove zmerne duševne manjrazvitosti z vedenjsko prizadetostjo ter sočasne spektroavtistične motnje ne more izboljšati, pričakuje pa se tudi postopno slabšanje kognitivnega upada.
začasne odredbe za varstvo koristi otrok - začasna ureditev stikov - bivanje v tujini - premestitev na delo v drug kraj - začasna premestitev delavca - selitev v tujino - obseg stikov - okoliščine konkretnega primera
Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1).
Neurejena situacija glede bivanja, varstva, vzgoje in izobraževanja deklic v tujini je za deklice gotovo škodljiva. Zato je treba zagotoviti pogoje, da bo mati zanje navedeno lahko uredila.
V obravnavanem primeru gre za netipično družino, katere selitve so stalnica zaradi specifične zaposlitve staršev, ki tudi ni zagotavljala, da se družina seli skupaj. Trenutno živijo daleč narazen. Sodišče prve stopnje je korektno povzelo vse okoliščine, ki so pripeljale do situacije, ko je potrebna odločitev sodišča, da bodo stiki kljub temu stekli v večjem obsegu.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090608
DZ člen 161.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - izdaja začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov med staršem in otrokom - sprememba ureditve stikov - način izvajanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - telefonski stiki z otrokom - začasna ukinitev stikov - visoka ogroženost otroka - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stiska otroka - družinsko nasilje - alkohol - hiter postopek - omejitev dokazovanja - pravica do izjave - absolutnost pravice - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - zaslišanje udeležencev v postopku
Mnenje CSD je strokovni dokaz, ki ima v družinskih postopkih posebno težo. Ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskih mnenj; izdelajo ga strokovnjaki, tako da je sorodno izvedenskemu mnenju. V postopku izdaje začasne odredbe (lahko) nadomešča izvedensko mnenje s področja psihološke stroke, saj bi njegovo pridobivanje terjalo preveč časa. Treba je upoštevati, da je postopek za izdajo začasne odredbe hiter in sumaren; namenjen je preprečitvi nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, v njem pa sodišče odloča na podlagi standarda verjetno izkazane ogroženosti.
Postopek izdaje začasne odredbe je hiter in sumaren. Sodišče lahko odloči tudi brez izvedbe vseh dokazov, ki bi bili sicer potrebni; torej tudi brez zaslišanja staršev, če je to nujno zaradi zaščite otrok. V postopkih, kjer je treba hitro zaščititi pravice, je dopustno, da sodišče ne izvede vseh dokazov; pravica do izjave namreč ni absolutna. Prav hitrost postopka je tista, ki v obravnavani zadevi upravičuje omejitve dokazovanja. Tudi sodna praksa potrjuje, da zaslišanje udeležencev ni obvezno.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Sodišče prve stopnje je na podlagi četrtega odstavka 125a člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 izdalo sklep o predlagateljičinem ugovoru zoper prepis zvočnega zapisa posnetka naroka. Tovrsten sklep sodišča prve stopnje spada med sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave (298. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Zoper take sklepe po izrecni določbi četrtega odstavka 298. člena ZPP ni posebne pritožbe.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje življenja s samomorom
Zoper citirani sklep je 29. 1. 2026 vložil nepravočasno laično pritožbo nasprotni udeleženec. Sodišče druge stopnje je pritožbo vendarle upoštevalo na podlagi tretjega odstavka 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ker je ocenilo, da za to obstajajo tehtni razlogi. Z izpodbijanim sklepom so namreč prizadete le pravice nasprotnega udeleženca, ne pa pravice drugih oseb, pri čemer je bilo hudo poseženo v njegovo osebno svobodo, čas pridržanja pa se izteče šele čez več kot mesec dni.