ZZK-1 člen 9, 9/2, 124. Uredba Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine člen 2, 2/1.
zemljiškoknjižni postopek - nepravdni postopek - načelo formalnosti postopka - odločanje o pogojih za vpis - listine, ki so podlaga za vpis - stanje vpisov v zemljiški knjigi - odločanje o dopustnosti vpisa po stanju zemljiške knjige - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - formalni pogoji - sporna dejstva
Ker zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin po podatkih Uredbe in Izvedbene uredbe ni uvrščen na evropski seznam oseb, kaznovanih v zvezi s sankcijami v povezavi z rusko invazijo na Ukrajino, proti njemu na njuni podlagi vpisa ni mogoče dovoliti.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO
VSC00083946
GZ-1 člen 105.
pravica do doma - sodna presoja - inšpekcijski ukrep - nesorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je v 12. točki obrazložitve pravilno navedlo, da so predmet varstva pravice do spoštovanja doma družbene in čustvene vezi posameznika do prostora (objekta), ki ga šteje za svoj dom. Pravica do spoštovanja doma posamezniku v inšpekcijskem postopku zaradi nelegalne gradnje zagotavlja, da objekt, v katerem domuje, ne bo odstranjen, dokler obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bil poseg v pravico do spoštovanja doma nesorazmeren. Pri postopku odstranitve nelegalne gradnje ne gre le za poseg v zasebnost, temveč za izgubo fizičnega prostora, ki je posameznikov dom. Glede na v izpodbijanem sklepu obrazloženo, ko je predlagatelj izkazal, da je predmetni objekt na naslovu ... njegov edini dom in hkrati edini dom njegove partnerke in njunih skupnih dveh mladoletnih otrok, da predmetni objekt ni nevaren, da si je predlagatelj ves čas prizadeval in si še vedno prizadeva za pridobitev ustreznega gradbenega dovoljenja, da mu je bilo gradbeno dovoljenje in dovoljenje za legalizacijo večkrat izdano in nato razveljavljeno, da je v zvezi s tem še vedno v teku upravni postopek pred upravnim sodiščem, da je predlagatelj lastnik predmetne nepremičnine in ima v le tej prijavljeno stalno bivališče, katerega imajo na tem naslovu prijavljenega tudi njegova partnerka in njuna dva skupna mladoletna otroka, da predlagatelj oziroma njegov ožji družinski član ni imetnik stvarne ali obligacijske pravice, ki bi mu omogočala nastanitev v drugem primernem stanovanju, da mu ni bila ponujena preselitev v drugo primerno stanovanje, da je sladkorni bolnik, da sta otroka, ki prebivata v predmetni gradnji, mladoletna, da je cela družina vpeta v lokalno okolje, se družijo s sosedi in imajo skupne piknike, otroka pa obiskujeta najbližji vrtec v ..., pri čemer bi z rušitvijo objekta ostali brez edinega doma, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo oziroma zaključilo, da bi se z varovanjem sosedine pravice do nemotenega pogleda na ..., tako da bi se predlagateljeva hiša na naslovu ... odstranila, nesorazmerno poseglo v predlagateljevo pravico do doma in v pravico predlagateljevih družinskih članov, to je partnerke in njunih dveh mladoletnih otrok, do njihovega doma, ki ga predstavlja hiša na naslovu ... .
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00080636
OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 158, 163, 163/1, 163/2, 163/3, 163/7, 413. ZNP-1 člen 55, 55/2, 101.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - sprememba stikov - sprememba preživnine - sprememba tožbe (predloga) - umik tožbe - povračilo stroškov postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - varstvo koristi otroka - stroški za sestavo vloge - stroški izvedenca - priglasitev stroškov postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - pravočasna priglasitev stroškov postopka - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti - izvršljivost terjatve - zapadlost terjatve - opomin na izpolnitev obveznosti - nastop dolžnikove zamude - smiselna uporaba določb ZPP
Ker tožnik stroškov izvedenke, za katere je založil predujem, ni priglasil ne na obravnavi, na kateri je umaknil tožbo, ne kasneje, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je polovico teh stroškov naložilo v plačilo pritožnici.
Z vložitvijo pravnih sredstev je prekinjen le paricijski rok, ki odlaga izvršljivost obveznosti, ne pa tudi materialnopravni rok za izpolnitev obveznosti, na katerega sta vezana zapadlost terjatve in začetek teka zamudnih obresti (prvi odstavek 378. člena OZ).
ZPP člen 242, 242/2, 249, 249/1. ZNP-1 člen 42. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/3, 41/4, 41/5, 41/6, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 3, 4, 24.
sodni izvedenec - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - povračilo stroškov - zahteva za povračilo stroškov - izguba pravice do povračila stroškov - zahteva delodajalca za povrnitev izplačanega nadomestila plače - upravičenje do vložitve zahteve - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb ZPP
Sodni izvedenec mora uveljavljati vsa navedena nadomestila, vključno z nadomestilom plače, takoj po ustnem podajanju izvida in mnenja, sicer izgubi to pravico. Če je izvedenec uveljavljal nadomestilo plače, ki mu jo je izplačal delodajalec, lahko ta nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila od sodišča na podlagi pisnega obračuna s priloženimi dokazili o višini plače in o izplačanem nadomestilu. Ker je za povračilo stroškov odločilna zahteva tistega, ki ima pravico do njihove povrnitve, jo v primeru če to pravico izgubi, izgubi tudi njegov delodajalec.
URS člen 12, 35. ZNP-1 člen 42. ZDZdr člen 30, 39, 39/1, 53, 71, 78, 78/1. ZPP člen 340.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - mnenje izvedenca psihologa - duševna motnja - ugotovljeno dejansko stanje - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete
Nadalje pritožba nima prav, da bi bilo potrebno nasprotno udeleženko namestiti v DSO oziroma v SVZ, saj pri njej zdravljenje še ni potekalo in je najprej potrebno uvesti ustrezno terapijo in šele po zaključenem zdravljenju obstaja možnost njene namestitve v drugi ustrezni ustanovi.
stiki otroka - stiki otroka s staršem - bivanje v tujini - preložitev naroka - razlog za preložitev naroka - opravičen razlog za preložitev - razgovor z otrokom
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče opraviti razgovor z otrokom. Kot je ugotovljeno v sklepu in izhaja iz procesnega gradiva, je dekle sporočilo svoje mnenje tako v razgovoru pri CSD kot prek zagovornika. Pravilna je tudi ugotovitev, da je njena želja ves postopek ostajala enaka. Razlogov, zaradi katerih bi moralo razgovor z njo opraviti tudi sodišče, pritožnik ni navedel. Tako ni izkazal podlage za vrednostne ocene, podane v pritožbi.
ZNP-1 člen 151, 154. ZIZ člen 29a, 239, 272. URS člen 22, 33.
skupni lastniki - kontradiktornost v postopku zavarovanja terjatve - skupno premoženje zakoncev
Glede na ureditveno naravo predlagane začasne odredbe je sodišče ustavnoskladno presojalo pogoj reverzibilnosti v povezavi z vsebinsko presojo pogoja iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. V nadaljevanju obrazložitve je nato obširno in pravilno obrazložilo tako obstoj terjatve, ki je predmet pravnega varstva v nepravdnem postopku, kot zaradi posega v pravno razmerje tudi povezanost z vsebino predlaganega zavarovanja v smislu začasne ureditve razmerja med udeležencema kot bivšima zunajzakonskima partnerjema, med katerima, kot skupnima lastnikoma, ni soglasja o načinu uporabe dela skupnega premoženja, ki je predmet predloga, vse s stopnjo verjetnosti.
nepravdni postopek - delitev skupnega premoženja - sklep o prekinitvi postopka - sklep o napotitvi na pravdo - spor o predmetu delitve - manj verjetna pravica - pravica do izjave - nepremičnina, vpisana v zemljiški knjigi - domneva o lastniku nepremičnine - zaščitena kmetija
Vprašanje višine deleža je povezano z obsegom skupnega premoženja, glede česar pa je bila na pot pravde napotena predlagateljica. Šele ko bo predlagateljica vložila tožbo zaradi ugotavljanja obsega skupnega premoženja, bo nasprotni udeleženec lahko svoj zatrjevani večji delež uveljavljal v sproženi pravdi.
ZNP-1 člen 42. ZSICT člen 45, 45/1, 45/2. ZPP člen 249, 249/1, 365, 365-2.
nagrada in stroški izvedenca - nastanek pravice do nagrade in povračila stroškov - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - pravica do nagrade za opravljeno delo - izvedenina - izvedensko mnenje
V skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pridobi izvedenec pravico do plačila stroškov in nagrade za delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, to je, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče.
Vsebinske pripombe na izdelano izvedensko mnenje v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu niso pravno upoštevne. Nestrinjanje udeleženca z izdelanim izvedenskim mnenjem ne vpliva na izvedenčevo pravico do plačila za opravljeno delo, pač pa bodo njegove pripombe predmet nadaljnjega obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje. Za povračilo stroškov in nagrade je torej pravno relevantno zgolj to, da je sodni izvedenec opravil delo v potrebnem obsegu, kot je odredilo sodišče.
ZPP člen 365, 365-2. ZNP člen 42. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 47, 47a, 47a/1.
stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški sodnega tolmača - plačilo nagrade izvedencu - povečanje nagrade - pisna izdelava izvedenskega mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - osebni pregled
Sodišče prve stopnje je glede na prehodno določbo 7. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 18/2024) pravilno uporabilo določbo prvega odstavek 47.a člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/18 in 148/21), ki določa, da se plačilo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču poveča za 50 odstotkov za opravljeno delo na področju, podpodročju ali v jeziku, za katerega sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ali sodnih tolmačev primanjkuje, zaradi česar prihaja do večjih zaostankov pri izdelavi pisnih izvidov, mnenj, cenitev ali prevodov (deficitarno področje) in ne določa pogoja, da mora pisni izvid, mnenje, cenitev ali prevod opraviti v roku, ki ga določi sodišče in ni daljši od šestih mesecev. Tudi Sklep o deficitarnih področjih ne nudi podlage za stališče, da se v primeru zamude oziroma prekoračitve roka za izdelavo mnenja dodatek za delo v okviru deficitarnega področja ne prizna. Sodišče prve stopnje je zato sodni izvedenki utemeljeno priznalo 670,50 EUR, kar predstavlja 50 odstotno povišanje za opravljanje dela na deficitarnem področju v skladu s prvim odstavkom 47.a člena takrat veljavnega Pravilnika.
DZ člen 179, 196, 197, 199, 199/1. ZIZ člen 21, 21/1. ZNP-1 člen 2, 2/1, 42. ZPP člen 212.
preživnina za mladoletnega otroka - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba višine preživnine - predlagalni nepravdni postopek - izredni stroški - zmotna uporaba materialnega prava - neizvršljivost izreka
Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) v 196. členu določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Navedena določba se uporablja tudi v primeru odločanja o spremembi višine preživnine po 197. členu DZ. Kadar torej predlagatelj postopka izrecno zahteva določitev preživnine od dneva vložitve predloga, sme sodišče preživnino določiti od tega dne dalje. V tem primeru, kadar preživninski zavezanec meni, da ni dolžan plačevati preživnine od dneva vložitve predloga, mora v postopku takšna dejstva zatrjevati in jih tudi dokazati, saj gre za predlagalni nepravdni postopek (prvi odstavek 2. člena ZNP-1), v katerem se uporabljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V obravnavani zadevi pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi nasprotni udeleženec v zvezi s tem, zakaj ni dolžan plačevati preživnine od dneva vložitve predloga predlagateljice, podal konkretne navedbe ter zanje predložil dokazila.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - odvzem pravice do stikov - korist mladoletnega otroka - izvedenec klinične psihologije - ogroženost otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - nasilno obnašanje - odtujevanje otroka - volja otroka - milejši ukrep - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Pritožba z izpostavljanjem prezrte vloge očeta v družinskih odnosih in očitki o materinem odtujevanju ne vzbuja dvoma v pravilnost odločitve, da stiki z nasprotnim udeležencem otrokoma ne bi bili v korist. Ker je bila njuna volja jasno izražena, omejitev stikov pa svetovana tako s strani strokovnih delavcev CSD kot izvedenke klinične psihologije, sodišču ni bilo treba izvesti še dokaza z izvedencem psihiatrične stroke
ZSReg člen 18, 18/1, 19, 36, 36/1, 39, 39-1. ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 502/3, 502/4. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/4.
vpis v sodni register - vpis skupščinskega sklepa v sodni register - sklep o vpisu v sodni register - pritožba zoper sklep - dovoljenost pritožbe - predpostavke za dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo - družbenik subjekta vpisa v register - status družbenika - izključitev družbenika iz družbe - neizkazan pravni interes - zavrženje pritožbe - stroški postopka
Osebe, ki niso več družbeniki subjekta vpisa (izključeni družbeniki), ne morejo vplivati na sprejemanje odločitev skupščine subjekta vpisa, med drugim na odločitve preostalih družbenikov, ki jih ti sprejmejo na podlagi 502. člena ZGD-1.
ZSReg člen 17, 17/1, 19, 33, 36, 36/3, 43, 43/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 338, 338/1.
vpis v sodni register - vpis sprememb v sodni register - vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - vpis sprememb pri poslovnih deležih - vpis spremembe družbene pogodbe - dovoljenost pritožbe - predpostavke za dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo - nekdanji družbenik - izključitev družbenika - naknadno odpadel pravni interes - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbi odpade pravni interes, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena. Udeleženci so nekdanji družbeniki predlagateljice. S sklepom skupščine predlagateljice z dne 26. 10. 2023 so bili iz predlagateljice izključeni. Sklep o izključitvi družbenikov je bil vpisan v sodni register s sklepom Srg 2023/37832, z dne 4. 12. 2023. Ta sklep je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 99/2024 z dne 11. julija 2024.
Pritožbenemu sodišču se ni treba opredeliti do vprašanja, ali so imeli udeleženci pravni interes za vložitev pritožbe v trenutku njene vložitve, ko sklep registrskega sodišča o njihovi izključitvi še ni bil pravnomočen. Bistveno je namreč, da mora imeti udeleženec kot pritožnik pravni interes tudi v trenutku, ko pritožbeno sodišče odloča o pritožbi. Udeleženci pa v navedenem trenutku pravnega interesa nimajo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi kot nedovoljeni zavrglo (1. točka 39. člena ZSReg).
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek na predlog -upravičen predlagatelj - predlog za uvedbo postopka - postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje pa je razložilo tudi, da se takšen postopek lahko zaÄčne po uradni dolžnosti: "... če izve za okolščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo." Pri tem je ugotovilo, da so te okoliščine le negativna nastrojenost predlagateljice zaradi sodnih postopkov, ki jih nasprotni udeleženec kot sodnik obravnava v njenih zadevah in zato ni pogojev za uvedbo postopka po uradni dolžnosti na podlagi 57.člena ZNP-1.
DZ člen 7, 7/4, 141, 141/1, 143, 143/1, 156, 157, 157/1, 159, 161, 163, 171, 171/3. ZNP-1 člen 100, 108.
ukrepi za varstvo koristi otroka - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - ugotavljanje dejanskega stanja - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - določitev stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - čustvena odtujitev - stiki v korist otroka - ponovna vzpostavitev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga predlagateljice glede izvajanja terapije z otrokoma, češ da je o tem glede na namen začasne odredbe preuranjeno odločati, je zmotna. Taka odločitev bi lahko bila utemeljena, če bi sodišče po ugotovitvi pravno relevantnih dejstev spoznalo, da za izrek ukrepa (še) ni pogojev. Ne sme pa se predlog za izrek ukrepa za varstvo koristi otroka zavrniti, če še ni dovolj raziskano dejansko stanje, da bi sodišče lahko sprejelo odločitev o predlaganem ukrepu
DZ člen 5, 141, 141/6, 141/8, 152, 156, 173. ZNP-1 člen 21, 21/1, 102, 102/1. ZPP člen 314, 314/1, 332.
postopek za ureditev stikov - sprememba ureditve stikov - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - odklanjanje stikov s strani otroka - osebne vezi - načelo otrokove koristi - volja otroka - načelo najmilejšega ukrepa - delni sklep - nastop polnoletnosti - učinek sklepa - spremenjene okoliščine - pravica do udeležbe v postopku
Sodišče prve stopnje je po tem, ko je ugotovilo, da je prišlo do otrokovega pretrganja emocionalnih vezi z očetom in da je zavračanje očeta postalo trdna psihološka realnost, zaradi česar kakršnihkoli stikov z očetom ni mogoče vzpostaviti, pravilno zaključilo, da določitev stikov ob točno določenih urah na točno določenem kraju ni v otrokovo korist.
določitev stikov z otrokom - določitev preživnine za otroka - prestajanje zaporne kazni - stiki pod nadzorom - stiki prek video klica - izgon tujca iz države - izvedenec klinične psihologije - osebnostna ali vedenjska motenost - čustvena navezanost - pravice in dolžnosti staršev - stiki v korist otroka - kratkoročna korist - dolgoročna korist - stroški prevoza - višina preživnine - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb - brezposelnost - materialne zmožnosti staršev
Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo prepričljive argumente, iz katerih izhaja, da so stiki nujno potrebni za zagotovitev otrokove dolgoročne koristi. Prav v tem korenini potreba po urejenih in kontinuiranih stikih otroka z nasprotnim udeležencem, čeprav trenutno otrok do nasprotnega udeleženca nima navezanosti v smislu očetovske figure in so stiki obremenjeni s številnimi nevšečnostmi, ki jih izpostavlja pritožba - stiki se bodo izvajali v zaporu, za otroka bodo vožnje naporne, predlagateljica ima novorojenčka, s tem, da nasprotnemu udeležencu grozi izgon iz države, ko bo leta 2029 prestal zaporno kazen.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - imenovanje skrbnika - primernost skrbnika - izvedensko mnenje
Glede na ugotovitve izvedenke, da nasprotni udeleženec ni sposoben več sam skrbeti za svoje koristi in interese, da ni sposoben sam sklepati pravnih poslov, pridobivati pravic in se samostojno zavezovati ter da je dovzeten za vplive, kar je ugotovilo tudi sodišče ob zaslišanju, so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, kot jih ureja prvi odstavek 262. člena DZ.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00080690
DZ člen 156, 161, 170. ZNP-1 člen 100. ZOOMTVI člen 8.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stopnja verjetnosti - izbira ukrepa - milejši ukrep - odvzem ali omejitev starševske skrbi - stiki med otrokom in staršema - namen in cilj ukrepa - načrt pomoči družini in otroku
Z začasnimi odredbami se v družinsko pravnih zadevah ureja položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe (161. člen DZ). Postopek se vodi po v ZIZ predpisanem postopku (100. člen ZNP-1), v katerem sodišče ne izvaja vseh dokazov, ki so relevantni za sprejem končne odločitve, pač pa ugotavlja le, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je otrok zaradi ravnanj staršev ali zaradi njegovih psihosocialnih težav ogrožen. Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot argumentov proti temu dejstvu, oziroma so prvi argumenti očitnejši od drugih.
Cilj ukrepa je, da se deklico od matere umakne preko tedna, tako da izgradi socialne veščine v spremenjenem okolju, se sooči z iracionalnimi prepričanji in se osamosvoji, pri čemer pa se zaradi njene močne navezanosti na mamo z njo ohrani stik preko vikenda in počitnic.