narok v nepravdnem postopku - vrnitev zaplenjenega premoženja
Po določbi prvega odstavka 145.č člena ZIKS o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku.
ZNP-1, ki se uporablja od 15. 4. 2019 dalje, drugače kot pred njim veljavni ZNP, v prvem odstavku 8. člena vsebuje generalno določbo, da mora biti sklep izdan po opravljenem naroku, če zakon ne določa drugače.
nedokončana etažna lastnina - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - splošni skupni del - dokazna pravila - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje - skupni prostor v večstanovanjski stavbi - pravna kvalifikacija
Predlagateljica s predloženimi listinami ni izkazala pravnega naslova za omenjena prostora. V dokaznem postopku je bilo s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da sta nastala naknadno, po nezakoniti rekonstrukciji stanovanja, ki ga je z dednim dogovorom v letu 1999 v posest dobil njen pravni prednik. Prostora tako nista bila del ateljeja, za katerega je sodišče predlagateljičin pravni naslov (vključno z odločbo Ministrstva za kulturo iz leta 1995) pravilno upoštevalo, temveč se nahajata na prej skupnem pokritem dvorišču, ki je povezovalo glavno in stransko dvorišče in so ga lahko uporabljali vsi najemniki oz. lastniki.
Ker sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, izjema je zgolj, če med udeleženci ni spora ali če je drugače izkazano s pravnomočno sodbo, je pravilna tudi odločitev, da predlagateljica ni izkazala pogojev za priposestvovanje. To je v skladu z 20. členom ZVEtL-1 mogoče upoštevati le, če predlagatelj izkaže vsaj deset let trajajočo lastniško posest na posameznem delu stavbe, pri čemer je posest lastniška, če temelji na pravnem naslovu. Predlagateljica glede na navedeno v tem postopku ne more uspeti z relativizacijo te domneve, temveč bo imela možnost, da po končanem postopku svojo pravico na posameznem delu uveljavlja v pravdi.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070276
DZ člen 161. ZNP-1 člen 102, 102/3. ZIZ člen 226, 227.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - dokaz s sodnim izvedencem - lastno strokovno znanje sodišča - stiska otroka - ureditev stikov med starši in otrokom - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - sprememba sodne poravnave s strani sodišča - začetek postopka po uradni dolžnosti - sprememba izvajanja stikov - največja korist otroka - bistveni vpliv na razvoj otroka - natančnost določitve stikov - denarna kazen - namen denarne kazni - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Določeni stiki niso bili dovolj določni in so bile podrobnosti preveč prepuščene udeležencema, onemogočena pa je bila tudi izvršljivost sklepa. S spremembo izpodbijanega sklepa je ta pomanjkljivost odpravljena.
Sodišče lahko postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih začne tudi po uradni dolžnosti.
Denarna kazen mora biti dovolj visoka, da doseže namen, za katerega je bila izrečena, pri čemer iz novejših odločb v bazi sodne prakse, ki se nanašajo na denarno kazen v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, izhaja, da sodišča izrekajo denarne kazni od 300 EUR dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00071053
ZPP člen 184, 184/1, 325, 339, 339/2, 339/2-8, 357a. ZPND člen 19, 22a, 22č.
pravica do izjave - dopolnilni sklep - prepoved približevanja določeni osebi - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - dokazovanje - dokazi in izvajanje dokazov
Sodišče prve stopnje je dokazna predloga nasprotne udeleženke za zaslišanje A. A. in opravo poizvedb pri SOS telefonu, s katerima je želela dokazovati, da grožnje kritičnega dne ni izrekla ona, temveč A. A., zavrnilo z argumentom, da so navedbe nasprotne udeleženke v odgovoru na predlog in njena izpovedba na zaslišanju nasprotujoče (pri čemer sploh ni navedlo, v čem naj bi šlo za protislovje). Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da to ni pravno upošteven razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Nasprotna udeleženka z namenom dokazovanja, da sporne grožnje (bo predlagatelja ubila s sekiro) 13. 5. 2023 ni izrekla ona, temveč A. A., predlagala njegovo zaslišanje in dokaz s poizvedbami pri SOS telefonu, kdo je 13. 5. 2023 na SOS telefonu opravil razgovor z nasprotno udeleženko, saj je to verjetno ista oseba, ki je obvestila obvestila policijo v zvezi s podano grožnjo in da se pridobijo podatki o tej osebi in se to osebo tudi neposredno zasliši. Nasprotna udeleženka je torej s temi dokaznimi predlogi želela dokazati pravno odločilno dejstvo, in sicer z osebami, ko so neposredno prisostvovale spornemu telefonskemu pogovoru 13. 5. 2023. Ker ti dokazi neupravičeno niso bili izvedeni, je bila s tem kršena njena pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
preživnina - preživnina mladoletnih otrok - pridobitne zmožnosti staršev - prevozni stroški - prehrana med delom - Avstrija
Pritrditi pa je pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo od mesečnih prejemkov predlagatelja odšteti stroške, povezane s prevozom na delo in s prehrano na delu. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na to, da sodišče prve stopnje teh prejemkov ni upoštevalo pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti predlagateljice, jih ne bi smelo upoštevati niti pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca (načelo enakega obravnavanja strank). Tudi v skladu s stališči sodne prakse se pri odmeri preživnine k prihodkom staršev ne všteva niti regres za prevoz na delo niti regres za prehrano na delu. Glede na to, da je nasprotni udeleženec zaposlen v Avstriji, in glede na to, da je avstrijska ureditev povrnitve potnih stroškov in stroškov za prehrano na delu drugačna od slovenske, ker so v Avstriji ti stroški že zajeti v plačilu za delo (plači) in se ne izplačujejo posebej (kot v Sloveniji), bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca navedene stroške (ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi ocenjuje na skupno 630,00 EUR mesečno) odšteti od mesečnega zneska plače njegove v višini 2.000,00 EUR.
sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - sprememba ureditve stikov - razširitev stikov - prekoračitev tožbenega zahtevka - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - korist mladoletnega otroka - odtujevanje otroka - stiska otroka - mnenje otroka - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
V postopku za varstvo koristi otroka, kakršen je obravnavani, sodišče odloča po pravilih nepravdnega postopka. Zanj je značilno, da gre za manj formaliziran postopek, z bolj celostnim pristopom k vsebinski ureditvi spornega razmerja med udeleženci, ki se sami niso uspeli sporazumeti. Sodišče pri tem upošteva pobude in interese vseh udeležencev, vendar pa na njihove predloge vsebinsko ni vezano.
Sodišče postavi izvedenca, če samo ne razpolaga s potrebnim znanjem za odločitev o določenem vprašanju. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, center mnenje pripravi na podlagi ugotovljenih dejstev, ki jih oceni s stališča stroke oziroma pravil znanosti. Takšno mnenje je zato po strukturi in bistvenih značilnostih podobno izvedenskemu mnenju.
To, da so stiki s staršem, s katerim otrok ne živi, določeni preskromno, lahko vodi do odtujitve, kar zagotovo ni v otrokovo korist. Stiska, ki jo A. občuti ob stikih, je občasna in obvladljiva in gre za 'normalno in pričakovano' stisko otroka, ki je razpet med starša in si želi ugajati obema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070957
ZVEtL-1 člen 3, 17, 17/1, 17/2, 19, 19/2. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 274, 274/1.
dedovanje - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - solastninska pravica na nepremičnini - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pogoji za začetek postopka - pridobitelj posameznega dela stavbe - vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - pravni naslov - ustni dogovor - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - predhodni preizkus predloga - zavrženje predloga za vzpostavitev etažne lastnine
Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega preizkusa predloga ugotavljalo, ali so podani pogoji za uvedbo postopka za vzpostavitev etažne lastnine ali je treba zahtevek predlagateljice obravnavati v postopku za delitev stvari v solastnini. Pri tem je pravilno izhajalo iz določb 17. člena ZVEtL-1, po katerih se lahko postopek za vzpostavitev etažne lastnine začne le, če gre za etažno lastnino, ki je bila oblikovana pred 1. 1. 2003 in doslej ni bila urejena (prvi odstavek), pri čemer mora pridobitelj izkazati, da je postal njegov posamezni del predmet pravnega prometa že pred 1. 1. 2003 ali da je pred tem datumom nastal pravni naslov, ki po določbah tega zakona izkazuje pridobitev ali prenos lastninske pravice na posameznem delu stavbe in da se je s tem oblikovala etažna lastnina stavbe (drugi odstavek). Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlagateljica kot edini pravni naslov, ki sega v čas pred 1. 1. 2003, navedla le sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju z dne 7. 4. 1997, iz katerega pa ni razviden kakršenkoli dogovor med dediči o nastanku etažne lastnine.
Zmotno je pritožbeno stališče, da pravni naslov v smislu 17. člena ZVEtL-1 lahko predstavlja tudi usten dogovor med dediči, ki je bil po trditvah predlagateljice sklenjen po izdaji sklepa o dedovanju in pred 1. 1. 2003. Pravni naslov je po tem zakonu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Gre za dokazno merilo, ki ga mora predlagatelj izpolniti v dokaz svojega upravičenja za začetek postopka po ZVEtL-1. Zatrjevan ustni dogovor temu merilu ne ustreza, zato sodišču prve stopnje v zvezi z dogovorom ni bilo treba izvajati dokazov, posledično pa tudi očitana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1 ni bila storjena.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ustavitev postopka - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - pravovarstveni interes - možnost izboljšanja pravnega položaja - ni pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravica do pravnega sredstva
Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji pritožba, če bi se izkazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
ukrepi za varstvo koristi otroka - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - kolizijski skrbnik otroka - izobraževanje otroka s posebnimi potrebami
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek nadaljevalo po uradni dolžnosti, ker je ocenilo, da je nadaljevanje postopka potrebno za zavarovanje koristi A. A.
Ker je bilo ugotovljeno, da starša ne zmoreta ustrezno poskrbeti za koristi A. A., sedaj njene pravice v in koristi v postopku varuje kolizijska skrbnica, ki v njenem imenu podaja tudi trditve, predlaga dokaze in se izreka o procesnem gradivu.
začasna odredba po uradni dolžnosti - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - stiki otroka s staršem - izvrševanje stikov - zavračanje stikov - začasna ureditev stikov - začasna ukinitev stikov - ponovna vzpostavitev stikov - konfliktnost med starši - dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo - strokovna pomoč - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - preprečitev škode - največja korist otroka - visoka ogroženost otroka - poseg v ustavno varovane pravice - človekove pravice in temeljne svoboščine - kolizija ustavno varovanih pravic - načelo najmilejšega ukrepa
Nasprotna udeleženka trenutno nima uvida in ne razume, da so starševska skrb ne le pravice, marveč tudi obveznosti, ki v okviru dolžnostnega ravnanja nalagajo staršu, da otroku omogoči zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo (drugi odstavek 137. člena DZ v zvezi s 135. in 136. členom DZ). Njena odgovornost, da izvaja starševsko skrb v skladu z največjimi koristmi otroka, je toliko večja, ker je bil otrok dodeljen njej v varstvo in vzgojo.
Človekove pravice in temeljne svoboščine so samo omejene s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava, s tem, da je iz besedila tretjega odstavka 51. člena Ustave, ki vsebuje pridržek, razvidno, da ne gre za absolutno pravico, ampak jo je mogoče omejevati. Varstvo druge človekove pravice ali temeljne svoboščine vselej pomeni ustavno dopustni cilj, ker zagotavlja možnost sorazmernega in s tem ustavno dopustnega postavljanja meja ustavno varovanim pravicam. V koliziji dveh ali več enakovrednih pravic, je treba presoditi, kateri dati prednost. Nobena ustavna pravica ne sme izključevati enakovredne druge ustavne pravice, pravna presoja konkretnih okoliščin pa odloča o (ne)dopustnosti takšnih posegov oziroma kateri ustavni pravici dati prednost. V konkretnem primeru so si v navzkrižju ustavne pravice udeležencev iz 35. in tretjega odstavka 51. člena Ustave in ustavna pravica otroka do posebnega varstva (56. člen Ustave). Okoliščine konkretnega primera prepričljivo potrjujejo, da je poseg sodišča prve stopnje z izpodbijano odločitvijo v ustavne pravice udeležencev dopusten, ker zasleduje ustavno utemeljen/dopusten cilj - varstvo koristi otroka, ki mu nastaja škoda, ki je povezana z ravnanji in opustitvami njegovih staršev. Taka omejitev ustavnih pravic udeležencev je torej dopustna, ker je potrebna za zavarovanje pomembnejših koristi. Taka so tudi stališča sodne prakse, ki poudarja, da je terapija dragocen pripomoček za reševanje medsebojnih razmerij, ne zgolj zaradi izboljšanja odnosov, temveč zaradi konkretnega ogrožanja otroka, oziroma ko je potrebna zaradi zavarovanja pomembnejše koristi - dobrobiti otrok.
nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - postopek po ZPND - ukrep prepovedi približevanja - grožnje - psihično nasilje - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - prepoved prehoda državne meje z otrokom - konfliktnost med starši - zapisnik - zaščita žrtve - načelo sorazmernosti - odločanje o stroških po prostem preudarku
Družinska dinamika od razpada življenjske skupnosti v juniju 2022 ne kaže na to, da bi v posledici (potencialnih) nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca predlagateljica še danes občutila takšen strah, bolečino, ponižanje ali duševno stisko, ki bi utemeljevala njeno zaščito po ZPND.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševne motnje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - druge oblike zdravljenja - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov
Podani so vsi pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - vpliv psihoaktivnih substanc - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izvedensko mnenje - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje - načelo izbire milejšega ukrepa - odpust z zdravljenja
Glede na ugotovitve izvedenke ob razgovoru z udeležencem, ko je ugotovila, da je nanašalen do matere in da pod vplivom bolezenskih simptomov, poleg svojega, hudo ogroža tudi zdravje drugih, zlasti svojcev, je izrek ukrepa utemeljen tudi iz tega razloga.
paranoidna shizofrenija - duševna motnja - nadzorovana obravnava - sprejem osebe na zdravljenje - rok šest mesecev
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da so v celoti izpolnjeni pogoji za šestmesečno izvajanje nadzorovane obravnave pri nasprotni udeleženki, v skladu z drugim odstavkom 80. člena ZDZdr, saj gre pri nasprotni udeleženki za hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, paranoidno shizofrenijo.
SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5. ZNP člen 19, 20, 123, 123/2. ZNP-1 člen 156, 216.
delitev solastnine - civilna delitev stanovanja - postopek prodaje - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - udeleženci postopka - prijava udeležbe v postopku - pritožbeni postopek
Določilo 20. člena ZNP določa, da tisti, ki misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes. Ves čas postopka pomeni, da je prijava udeležba možna tudi v pritožbenem postopku. Zgolj dejstvo, da je pritožnik kupil solastniški delež na dražbi, ni razlog za zadržanje izvršitve prisilne prodaje njegovega deleža. Na predmetni nepremičnini se z vidika lastniške strukture ni s prodajo enega od solastniških deležev na javni dražbi v izvršilnem postopku nič spremenilo.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 71.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poseg v ustavne pravice posameznika - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - odklanjanje zdravljenja (terapije) - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka
Oseba bi brez ustreznega zdravljenja in brez potrebnih zdravil še naprej hudo ogrožala svoje zdravje in življenje, pa tudi zdravje in življenje drugih. Milejše oblike zdravljenja zaradi nekritičnosti osebe do potrebe po jemanju zdravil in ambulantnih pregledih v tem trenutku niso možne.
V primeru izboljšanja zdravstvenega stanja in če niso več podani pogoji za zadržanje, se lahko osebo v skladu z določbo 71. člena ZDZdr še pred potekom roka iz sklepa o zadržanju na zdravljenju odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.
ZPP člen 12. ZNP-1 člen 42, 167. ZKN člen 110. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 32.
nepravdni postopek ureditve meje - načelo pomoči prava neuki stranki - pravica do izjave stranke - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - kriteriji za ureditev meje - kriterij močnejše pravice - stanje katastra - javno dobro - splošna raba poti - potek meje - nestrinjanje s potekom meje
Določba 12. člena ZPP sodišču nalaga, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori, katera procesna dejanja lahko opravi. Kršitev citirane določbe predstavlja relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), pri kateri mora pritožbeno sodišče ugotavljati, ali je vplivala oziroma mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Ker pritožba ne vsebuje obrazloženih pripomb, o katerih bi bilo izvedenca sploh mogoče zaslišati, bi bila pritožbena obravnava nesmiselna in le sama sebi v namen. Če bi pritožbeno sodišče pritožniku dovolilo, da na pritožbeni obravnavi poda pripombe, ki jih v pritožbi ni podal (pa bi jih lahko), bi mu omogočilo razširitev pritožbenih navedb po poteku pritožbenega roka. Zgolj pritožnikovo nestrinjanje z izvedenčevimi zaključki pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno zaslišati izvedenca. Pritožnik se je imel najkasneje v pritožbi možnost izjaviti o izvedenskemu mnenju in izkazati, da je kršitev 12. člena ZPP vplivala na pravilnost sodne odločbe, vendar pa slednjega ni zmogel. Sicer pa pritožnik (ki je na naroku in v postopku nasploh aktivno sodeloval) niti ne zatrjuje, da procesnih pravic ni uporabljal zaradi nevednosti, temveč le to, da ga sodišče o njih ni poučilo.
ZSICT člen 45, 45/2, 45/4.. ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 47a.
Izvedenec za deficitarno področje - povečanje nagrade - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - znižanje plačila
Nima prav pritožba, da izvedenka ni upravičena do dodatka iz 47.a člena Pravilnika, ki določa, da se izvedencem, ki se jih imenuje za deficitarno področje, njihova nagrada lahko poveča za 50 %.
V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZSICT se sodnemu izvedencu, ki mnenja ne izdela v roku, ki mu ga je določilo sodišče, znesek plačila zniža za 1 % za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 %.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00071025
ZZK-1 člen 5, 79. ZPP člen 191, 191/2, 339, 339/2, 339/2-15. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.
nepravdni postopek - postopek določitve nujne poti - predlog za določitev nujne poti - tožba za ugotovitev služnosti - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba spora v zemljiški knjigi - pogoji za zaznambo spora - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - sosporniki
Zmotno je stališče v izpodbijanem sklepu, da v postopku za določitev nujne poti ni možna izdaja začasne odredbe, s katero bi se začasno uredilo razmerje med udeleženci postopka. Argument, da ZNP-1 v zvezi s tem postopkom take možnosti izrecno ne določa, ne izključuje uporabe ZIZ. Drugi argument, ki ga podaja sodišče in se nanaša na spornost terjatve in obravnavanje spornih terjatev v pravdnem postopku, pa ni razumljiv. Pravilna je pritožbena ugotovitev, da se tudi v nepravdnem postopku za določitev nujne poti urejajo sporna razmerja. V nasprotnem primeru sodni postopek niti ne bi bil potreben.
Sprejemljivo je stališče v izpodbijanem sklepu, da je zatrjevana povezava med odložitvijo sodnega varstva in nastankom težko nadomestljive škode preveč splošna, da bi mogla utemeljevati izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče dodaja, da začasna odredba ne more pričeti učinkovati za nazaj. Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. člen ZZK-1). Sicer pa tudi ne drži, da je soglasje novega lastnika pogoj za njegovo udeležbo v tem postopku. V sodni praksi je utrjeno stališče, da določba ZPP, ki vstop novega udeleženca na pasivni strani pogojuje z njegovim soglasjem (drugi odstavek 191. člena), v nepravdnem postopku ni uporabljiva.