ZVEtL-1 člen 42, 43, 44. ZLNDL člen 1. ZPN člen 7. ZPDS člen 6.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - merila (kriteriji) za odmero - pridobitev (so)lastninske pravice - pravica uporabe družbene lastnine - akcesorne pravice - souporaba nepremičnine - prehod lastninske pravice po zakonu - presečni dan - parkirišča - dovozna pot - skupno pripadajoče zemljišče
Sklep o tem, da je posamezno zemljišče pripadajoče, je treba vedno utemeljiti z dveh vidikov: dejanskega in pravnega. Dejanski vidik je v funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo, in sicer gre za tisto zemljišče, ki je bilo namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe. Pravni vidik pa odraža nekdanjo pravno (akcesorno) povezanost pravic na takem zemljišču s pravicami na stavbi. In le dejanski vidik se v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča dokazuje upoštevajoč merila, ki jih določa 43. člen ZVEtL-1. Povedano drugače: ugotovitev, da je določeno zemljišče, ob upoštevanju zakonskih meril, bilo namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe, samo po sebi še ne pomeni, da je last lastnika stavbe. Zakon je sicer, upoštevajoč tipične primere in tipično (pričakovano) pogodbeno voljo ter običajen namen pogodbe o prenosu lastninske pravice na stavbi (da se prenese skupaj z zemljiščem, potrebnim za njeno redno rabo), v prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 določil zakonsko domnevo, da je na pridobitelja stavbe (oziroma posameznih delov v njej) prešla tudi lastninska pravica na pripadajočem zemljišču, vendar pa je ta domneva izpodbojna. To pomeni, da lahko tisti, ki v postopku trdi, da je bila volja strank drugačna, to dokaže.
Po letu 1997 je bilo mogoče (in dopustno), da si je lastnik stavbe, ki še ni bila v etažni lastnini, ob njeni odtujitvi, v lasti zadržal del pripadajočega zemljišča.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00069078
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-2. URS člen 19, 19/2, 35, 51, 51/3.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - odpust z zdravljenja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - odvisnost od drog - odvisnost od alkohola - zmožnost presoje realnosti - psihiatrično izvedensko mnenje - poseg v pravico do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja
V drugi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr zahtevan pogoj ni izpolnjen. Udeleženec namreč nima duševne motnje, ki bi imela za posledico hudo motnjo presoje realnosti in sposobnost obvladovati svoja ravnanja. Ima sicer težave z odvisnostjo, a je njegov stik z realnostjo povsem ohranjen, sposoben pa je tudi obvladovati svoja ravnanja.
Če sta skupno varstvo in vzgoja otroka v korist, mora sodišče izreči skupno varstvo kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le takrat, ko med staršema obstaja zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, ali takrat, ko npr. en starš otroka zanemarja ali zlorablja, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo starša izvajala skupno in zaupa otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu. Otrok se šteje za ogroženega pri enem od staršev, če ta ni primeren za izvajanje varstva in vzgoje.
začasna odredba v družinskih sporih - standard verjetnosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki otroka s staršem - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - načelo otrokove koristi - podaljšanje ukrepa - sodni izvedenec - navedbe - izpovedbe - zagrožena denarna kazen - kršitev začasne odredbe - stopnja verjetnosti
Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam prve nasprotne udeleženke, kako si želi, da se ustrezno uredi odnos med mld. A. A. in očetom, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da mld. A. A. izraža znake odtujenega otroka.
Glede na to, da v postopku za izdajo začasne odredbe za odločitev zadostuje, da so dejstva z dokazano stopnjo verjetnosti, tudi sodišče druge stopnje ocenjuje, da postavitev sodnega izvedenca klinične psihologije ni bila potrebna, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, ob hkratnem upoštevanju dejstva, da je postopek za izdajo začasne odredbe hiter in nujen.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 166. ZNP-1 člen 100.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - sprememba sporazuma o stikih - omejitev pravice do stikov - začasno omejevanje stikov - mnenje otroka - odtujevanje otroka - nujnost ukrepa
Upnica je vložila predlog za izdajo začasne odredbe še pred uvedbo postopka za varstvo koristi otrok (166. člen DZ). Pred uvedbo postopka se začasna odredba v družinskih zadevah izda le v primerih, ko je nujno, da se otrok takoj umakne iz situacije, v kateri je ogrožen. Za izdajo predlagane začasne odredbe bi zato morala upnica z verjetnostjo izkazati, da imata otroka, ker sta cel teden strnjeno preživljala pri očetu, take vedenjske, čustvene, učne ali druge težave, ki puščajo posledice na njunem telesnem ali duševnem zdravju in razvoju, da je treba takoj omejiti njune stike z očetom. To ji ni uspelo.
Z neprimernostjo odnosa dolžnika do nje upnica ne more utemeljiti izdaje začasne odredbe o omejitvi stikov dolžnika z otrokoma.
postopek za sodno ureditev meje - navzkrižje interesov - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - imenovanje novega skrbnika - naloge skrbnika - razmerja med solastniki - solastništvo nepremičnin
V zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s solastno stvarjo lahko med solastniki pride do nesoglasij in sporov, zato ni mogoče izključiti, da ne bi moglo do takih nesoglasij ali različnih pogledov na zadevo priti tudi v postopku sodne ureditve meje. Zmoten je zato zaključek sodišča, da ker so predlagatelja in druga nasprotna udeleženka solastniki iste nepremičnine, med njimi ne more priti do kolizije interesov.
zavrženje predloga - litispendenca - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - parkirišče
S stališča pravne varnosti je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je nedopustno, da bi se v dveh različnih postopkih odločalo o istem zemljišču, saj bi lahko prišlo do pravno nevzdržne situacije, ko bi bilo v dveh različnih postopkih ugotovljeno, da je isto zemljišče pripadajoče zemljišče dvema ali več različnim stavbam. Vendar pa pot, po kateri je sodišče prve stopnje želelo ta problem rešiti (z zavrženjem predloga), ni ustrezna in predlagateljem brez podlage jemlje pravico do sodnega varstva. Predlagatelji pravilno opozarjajo, da je bil njihov predlog vložen leta 2010, torej (več let) pred postopkom III N 399/2015, zato tudi z analogno uporabo pravil pravdnega postopka o litispendenci ni dopustno zavreči prej vloženega predloga (predloga pritožnikov). Praviln(ejš)a rešitev je združitev postopkov.
ZPND člen 3, 21, 21/3, 21/4. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 1.
nasilje v družini - družinska skupnost - konfliktnost med starši - fizično nasilje - psihično nasilje - strah - grožnja z napadom na življenje in telo - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - delna invalidnost - metodološki napotek - prepričljiva dokazna ocena
Glede na ugotovitve o fizičnem in psihičnem nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico ter strahu, ki ga je ta pri predlagateljici povzročil, je sodišče nasprotnemu udeležencu kot povzročitelju nasilja utemeljeno izreklo ukrepe po ZPND.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00069076
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5, 5/1, 5/4. URS člen 19, 19/1, 19/2. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pravica do osebne svobode - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - heteroagresivnost - preiskovalno načelo - neprerekana dejstva - psihiatrično izvedensko mnenje - načelo izbire milejšega ukrepa - ogrožanje varnosti javnega prometa - odvzem vozniškega dovoljenja
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče materialnopravni zaključek, da pritožnik ogroža druge in sebe, utemeljilo na heteroagresivnem zapletu, o katerem v listinski dokumentaciji v spisu ni nobenega podatka, kot tudi ne o dogodku, ko naj bi pritožnik pod vplivom bolezenske psihotične simptomatike med vožnjo z avtomobilom ogrožal sebe in druge.
Konkretni postopek poteka po uradni dolžnosti, zato v njem prevladuje preiskovalno načelo, kar pomeni, da je sodišče odgovorno za pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja. V tem postopku ne velja pravilo, da se priznana dejstva ne dokazujejo. S preiskovalnimi pooblastili mora sodišče preizkusiti tudi nesporne trditve strank. V konkretnem primeru iz zapisnika sledi, da je sodišče v celoti prepustilo procesno vodstvo sodni izvedenki, kar predstavlja poseg v pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPND člen 3, 3/5, 19, 21, 22a, 22a/8.
nasilje v družini - psihično nasilje - načelo sorazmernosti - trajanje ukrepa - stroški postopka - nižji standard materialne resnice - pravica do sojenja v razumnem roku
Načelo sorazmernosti je namreč eno izmed temeljnih načel ZPND, ki ima dva pomembna cilja. Na eni strani državne organe zavezuje, da žrtve ustrezno zaščitijo, na drugi strani pa tem organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica v pričakovanju - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - listina o pravnem poslu - izvedena pravica - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - overitev podpisa prodajalca
Ohranitev že vpisanih izvedenih pravic ZVEtL-1 ureja v 31. členu. Pri tem od splošnega pravila prenosa hipotek, zemljiškega dolga in stvarnega bremena, ki so v času učinkovanja zaznambe postopka v zemljiški knjigi vpisani na nepremičnini kot celoti, na vse predhodno še ne vpisane posamezne dele stavbe, določa izjemo glede izvedenih pravic, vpisanih v zemljiški knjigi na podlagi sklepa o izvršbi in zavarovanju. Za te velja, da se ne ugotovijo na tistem posameznem delu stavbe, za katerega pridobitelj izkaže, da je bil prvi pravni naslov pridobljen pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis izvedene nepremičnine na nepremičnini kot celoti. To pa je takrat, ko je bila listina o pravnem poslu po zakonu overjena, če je pravni naslov odločba sodišča ali drugega državnega organa, pa glede na dan izdaje odločbe, ki je pravni naslov.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00067885
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2.. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2.. OZ člen 376.. ZNP člen 104.
razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za stranske učinke razlastitve - namembnost zemljišča ob razlastitvi - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - prepoved ne ultra alterum tantum - prenehanje teka zamudnih obresti, ker so dosegle glavnico - stroški nepravdnega postopka - načelo uspeha
V primeru t.i. dejanske razlastitve je ob izračunu odškodnine za razlaščeno nepremičnino treba upoštevati namembnost in dejansko stanje zemljišč ob dejanskem odvzemu iz posesti.
Povzeto stališče je treba uporabiti tudi pri odmeri odškodnine za manjvrednost zemljišča, ki je razlastitvenemu zavezancu ostalo po razlastitvi dela njegovih nepremičnin. Ne le zato, ker predhodno izpostavljeni zakon ne ureja posebej načina določitve te odškodnine, ampak tudi in predvsem zato, ker je do manjvrednosti tega zemljišča prišlo zaradi razlastitve in praviloma ob razlastitvi.
Pritožbeno stališče, da je škoda zaradi manjvrednosti te parcele nastala oz. postala dokončno znana šele v letu 2015, češ da predlagatelj pred tem ni mogel vedeti, da nasprotna udeleženka ne bo prevzela tudi te parcele, ne prepriča. Škoda zaradi manjvrednosti je nastala najkasneje 1.1.1992, okoliščina, ki jo izpostavlja pritožba, pa je lahko merodajna le pri presoji, kdaj je predlagatelj lahko uveljavljal odmeno zanjo, kar bi bilo (lahko) pomembno pri vprašanju morebitnega zastaranja njegovega zahtevka.
Na vrednost odvzetih nepremičnin oz. manjvrednost preostalih nepremičnin ne smejo vplivati spremembe v vrednosti, do katerih pride v času po odvzemu nepremičnine iz posesti in na katere razlastitvena udeleženca ne moreta vplivati.
ZTLR člen 12.. ZSZ člen 51.. ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3, 43/2, 43/3, 44, 44/1, 44/2.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pretekla raba zemljišča - družbena lastnina - pravica do uporabe - izvirna pridobitev lastninske pravice
Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča sledilo vsem kriterijem iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 in utemeljilo, zakaj sporna parcela predstavlja zemljišče, ki je potrebno in namenjeno redni rabi stavbe.
pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjski ugotovitvi, da so pogoji za udeleženčevo zdravljenje na oddelku pod posebnim nazorom – predpisani z 39. členom ZDZdr – podani.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razrešitev skrbnika - skrbniško poročilo - sodelovanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odločilna razlika med skrbnikoma, njuna (ne)zmožnost sodelovati s predlagateljem. Utemeljeno je torej sledilo predlogu centra za socialno delo in upoštevalo, da skrbnica vanj nima zaupanja. Skrbnik mora pri opravljanju nekaterih svojih nalog sodelovati s centrom za socialno delo. Upoštevaje skrbničine očitke in obtožbe o delu centra ter njegove pomisleke o nadaljnjem sodelovanju s skrbnico, je odločitev sodišča prve stopnje, da pri imenovanju sledi izbiri predlagatelja, ki je nosilec javnih pooblastil in strokovno usposobljen za tovrstna vprašanja, pravilna. Iz skrbničinih navedb v tem postopku je razvidno, da v delo predlagatelja ne zaupa in da so v njunem odnosu očitna trenja, zato tudi pritožbeno sodišče dvomi o možnostih za njuno uspešno in učinkovito sodelovanje. Zagotovo pa je v korist varovanca, da njegov skrbnik lahko sodeluje s predlagateljem.
nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - vročitev poziva za dopolnitev vloge - podpisana vročilnica - vročilnica kot javna listina - osebno vročanje - hišni predalčnik - zavrženje predloga - trditveno in dokazno breme
Predlagatelj ne trdi, da podpis na povratnici ni njegov, ampak trdi, da sklepa ni prejel, ker mu nekdo iz hišnega predalčnika domnevno jemlje pošto. To pa ob dejstvu, da konkretno sodno pisanje ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, ampak izročeno osebno naslovniku, ne more pomeniti podlage za uspeh s pritožbo.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - enostanovanjska stavba - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg funkcionalnega zemljišča - namen uporabe nepremičnine po prostorskih aktih - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pretekla raba zemljišča - dobroverna posest nepremičnine - zelenica - presoja izvedenskega mnenja - urbanistično mnenje
Pritožba temelji na napačnem izhodišču, da predstavljajo glavni, primarni kriterij za ugotovitev pripadajočega zemljišča po 43. členu ZVEtL-1 prostorski akti, upravna dovoljenja oziroma drugi pravni akti. Zakon ne določa nobenega razmerja med kriteriji. Danes je sodna praksa enotna, da so določeni enakovredno in primeroma. Od posameznega primera je odvisno, na podlagi katerih kriterijev bo sodišče lahko ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča: ob samostojni uporabi kateregakoli kriterija ali v kombinaciji z drugimi kriteriji. Sodni praksi je prepuščeno, da v vsakem posameznem primeru presodi pomen vseh pomembnih okoliščin in jih medsebojno uravnoteži.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - razlogi za prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - neutemeljena pritožba
Tožnik v pritožbi v bistvenem navaja, da je nepravdni postopek postavitve pod skrbništvo nezakonit. Vse te razloge bo lahko navajal v tistem postopku, tudi z morebitnimi pravnimi sredstvi, niso pa to razlogi, ki bi vplivali na odločitev o prekinitvi tega pravdnega postopka. Zanjo namreč obstaja zakonsko določen razlog, to je tek postopka zaradi postavitve tožnika pod skrbništvo.
nasilje - trditve - izkazanost - nižji dokazni standard
V obravnavanem postopku kot eden od predlagateljev nastopa mld. otrok, zato je sodišče zaradi njegovega varstva dolžno ugotavljati tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvajati dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali, česar ob spregledanih celo izrecnih navedbah iz predloga in dokaznih predlogih, prvostopno sodišče ni storilo. Nasprotno je svojo odločitev temeljilo le na izpovedbah obeh zaslišanih (prve predlagateljice in nasprotnega udeleženca), in ker ni ugotavljalo vseh pravno pomembnih dejstev, vsaj preuranjeno sprejelo dejanski zaključek, da ni ugotoviti nobene od oblik nasilja.